Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je po pogovorih z ministrom Virantom povedal, da imajo zdravniki zadržke do tega, da se jih obravnava kot javne uslužbence. Zavzema se za paralelni sporazum, v katerem bi opredelili večjo fleksibilnost znotraj sedanjega sistema, ob tem pa absolutno zavrača zoženje plačne lestvice, ki naj bi bolje plačanim zdravnikom znižala plačo za okoli 200 evrov. Kuštrin zahteva od vlade realizacijo zahtev iz prejšnjih plačnih reform, med katerimi sta po njegovih besedah ključni povečanje razmerja med povprečno plačo in plačo zdravnika specialista na vsaj ena proti tri, ter izplačila variabilnega in stimulativnega dela plače.

»Vsak mora plačati račun, ki ga je ustvaril«

Zoran Petrovič, predsednik Sindikata policistov Slovenije, meni, da je sedanji skupni plačni sistem izredno rigiden in ima izredno veliko anomalij. »Policisti in zdravniki imamo skupnih več stvari. Oboji imamo kolektivno pogodbo, oboji delamo v manj ugodnem delovnem času, in oboji imamo sposobnost veliko narediti s stavko. Ta dva poklica lahko ustavita državo,« pravi Petrovič in dodaja, da stavke sicer ne želijo uporabiti, vendar pa svarijo vlado, da bo morala slej ko prej določiti prioritete. »Varnost državljanov in zdravje bi morali biti na vrhu prioritet.«

Petrovič je poudaril, da policisti ne bodo pristali na nobeno uravnilovko pri plačah. »Policija in tudi velik del državne uprave je že privarčeval tisto, kar nam je bilo naloženo. Vsak proračunski uporabnik nosi odgovornost zase in mora plačati račun, ki ga je ustvaril. Če se to ne bo zgodilo, se bomo morali vsako leto znova pogovarjati o znižanju plač, saj bodo nekateri deli javnega sektorja, na primer del šolstva, še naprej nekritično zapravljali denar in kljub prepovedim zaposlovali,« je dejal Petrovič, ki je v »uporniško koalicijo zdravnikov in policistov« pripravljen sprejeti vsak sindikat, ki je sposoben argumentirano zastopati svoja stališča pred državo.

Virant in večina sindikatov proti razsutju enotnega plačnega sistema

Minister Virant je ločeno obravnavo posameznih sindikatov odločno zavrnil. Poudaril je, da sodijo v sistem javnega sektorja vsi, ki so plačani iz javnega denarja. Specifike posameznih poklicev namerava Virant upoštevati le v skupnem predlogu in ne v ločenih sporazumih. Spomnil je, da zaradi posebnosti posameznih dejavnosti v zadnjem približevalnem predlogu ni več znižanja dodatkov za stalnost in za delo ob neugodnem času, prav tako pa je, kot pravi, z zoženjem plačne lestvice upošteval tudi željo, da se bolj znižajo višje plače. Kljub zavrnitvi policistov in zdravnikov pa se minister strinja, da potrebuje plačni sistem več manevrskega prostora za fleksibilizacijo. »Ko bomo končali sedanja pogajanja, se bomo lotili tudi zakona o sistemu plač, ki po petih letih potrebuje prevetritev,« obljublja Virant.

Drago Ščernjavič, vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja, je prepričan, da je treba ohraniti enotnost plačnega sistema. »Vsi imamo eno samo davčno vrečo,« je dejal in spomnil na obdobje pred zadnjo plačno reformo, ko je bilo zaradi interesov različnih sindikatov v javnem sektorju kar 80 dodatkov, ki so ustvarili velika plačna nesorazmerja. Ščernjavičevo mnenje deli tudi vodja koordinacije stavkovnih odborov Janez Posedi. Razpad enotnega sistema bi, kot pravi, še bolj odprl vrata izsiljevanjem, od katerih bi si največje dele kolača odrezali najmočnejši sindikati. Željo po posebni obravnavi sicer čuti pri vseh sindikatih, dokaz za to pa vidi zlasti v njihovi številčnosti. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj ugotavlja, da zahteve policistov in zdravnikov niso nič novega, občasno pa se jim pri njihovih željah po izstopu iz skupnega sistema pridruži tudi vodstva univerz. »Temu osebno ne nasprotujem, saj sem tudi sam kritičen do sedanjega sistema, vendar pa bi bila za posledice odgovorna država,« je dejal Štrukelj.

Spomnimo, da je o odpravi skupnega sistema zaradi težav na pogajanjih razmišljal tudi že nekdanji premier Borut Pahor, vendar pa si je po analizi OECD, ki je pohvalila enotni plačni sistem, hitro premislil.