Stepišnik je danes sodeloval na skupni seji odbora za finance in monetarno politiko ter odbora za gospodarstvo, na kateri je vlada predstavila osnutke nacionalnega reformnega programa. Seja je bila sicer prekinjena zaradi izredne seje odbora za finance o soglasju k prodaji državnega deleža v Peku.
Pomagati dobrim slovenskim podjetjem
Minister je ponovil, da želi vlada poleg sanacije bank pomagati tudi dobrim slovenskim podjetjem, ki imajo razvojno perspektivo. Samo rešitev bančnega sistema namreč po njegovem prepričanju ni dovolj. Ocenil je, da je to, kar je nova vlada na tem področju dosegla v prvem mesecu delovanja, dober signal. Spomnil je, da so lastniki, banke in država danes opolnoči parafirali sporazum o reševanju Cimosa.
Podobne rešitve se po Stepišnikovih besedah pripravljajo za mariborsko MLM, zagorsko Sveo, poleg tega pa se s prodajo hrvaškemu Osimpexu rešuje usoda Peka.
Ohranjati je potrebno delovna mesta
Gospodarski minister je obžaloval, da se je v Sloveniji v zadnjih letih pustilo propasti številna podjetja, S tem so bila uničena nakopičena znanja, dobre prakse, kadri, blagovne znamke in reference.
Tudi nacionalni reformni program, ki vsebuje tudi ukrepe za prestrukturiranje in razdolžitev relanega sektorja, po Stepišnikovi oceni v mednarodno in domačo javnost spušča signal, da želi Slovenija ohranjati delovna mesta. Ob tem napoveduje, da se bo pomagalo družbam, ki so perspektivne in kjer bo država prepoznala interes, da se delovna mesta zaščitijo.
Ukrepanje le na strani konsolidacije javnih financ po ministrovem mnenju vodi v poraz, saj se s tem ogroža socialno državo. Vedno manj ljudi namreč dela v gospodarstvu, država pa s tem izgublja davčne prihodke in prispevke za financiranje svojega delovanja.
Kaj namerava vlada storiti glede davkov?
Poslanca Andreja Vizjaka (SDS) in Franca Bogoviča (SLS) je po drugi strani zanimalo, s katerimi strukturnimi ukrepi namerava država v prihodnjih dveh letih znižati javnofinančni primanjkljaj.
Zanimalo ju je tudi, kaj namerava vlada storiti na strani davkov, saj se govori o dvigu davka na dodano vrednost in celo o kriznem davku na neto plače. Natančnejše napovedi glede tega namreč v programu pogrešata.
Oba sta ugotovila, da reformni program dejansko v veliki meri temelji na delu prejšnje vlade, zanimalo pa ju je tudi, kje bo vlada dobila sredstva za sanacijo bank in reševanje podjetij ter kako bo zagotovila, da z javnofinančnimi ukrepi ne bo še bolj obremenila gospodarstva.
Stepišnik se je strinjal, da dela ne bi smeli preveč obremenjevati, a po njegovih besedah se bo treba tudi vprašati, kaj lahko državljani v teh zahtevnih časih storijo državo, pa tudi če bo treba pristati na kak dodatni davek ali znižanje plač.
Majhni in realni koraki
Se pa sam pri stabilizaciji javnih financ zavzema za majhne in realne korake. Prepričan je, da ni moč vsega narediti naenkrat, saj se bo drugače ogrozilo zdravstvo, šolstvo in ostale dele javnega sektorja. Zato je treba najti ravnovesje in obdobje konsolidacije podaljšati, je prepričan.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko pa je pojasnil, da bodo podrobnejše javnofinančne projekcije in ukrepi opredeljeni v programu stabilnosti, ki pa je še v pripravi.
A trenutne razmere po Mavkovih besedah terjajo ukrepe tako pri prihodkih kot pri odhodkih. Državni sekretar zagotavlja, da so vsi morebitni novi davki predmet premisleka, saj je njihov učinek namreč lahko pozitiven za javne finance in negativen za gospodarstvo.
Obljubil je, da bo vlada predlagala tak nabor, ki bo čim bolj omejil vpliv na gospodarstvo, ob tem pa se bo še naprej racionalizirala tudi poraba.
