Niti genialni Hašek, če bi bil danes še živ, ne bi bolje začel Prigod dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni: novinarji, ki so se po nekem naključju znašli na bostonskem maratonu, so v svet sporočili »In tako so nam ubili sodržavljane«, in ko se je nato izkazalo, da sta teroristični napad izvedla brata iz Čečenije, se je po ameriških spletnih forumih razlil cunami jeze in sovraštva do odvratnih umazanih Čehov in sploh do vseh teh jebenih Čehoslovakov. Stvar je šla tako daleč, da je na koncu javno reagiral češki veleposlanik s pojasnilom, da sta Čečenija in Češka dve različni državi, in stereotip o neumnih Američanih je dobil nov empirični dokaz.
Sploh se z malokaterim stereotipom znanost tako vztrajno ukvarja kot z neumnimi Američani: ena najpogostejših časopisnih rubrik je tista o fenomenu geografske nepismenosti v ZDA. Ne mine teden, da ne bi brali o rezultatih najnovejših raziskav med ameriškimi šolarji in študenti, ki topo strmijo v globus že zato, ker jih je osupil koncept okroglega zemljevida sveta.
Najnovejša takšna raziskava National Geographic Society je pokazala, da vsak deveti mladi Američan na zemljevidu ne zna pokazati niti samih Združenih držav, kar trideset odstotkov pa jih nima pojma, kam za vraga se je na zemljevidu sveta skril Pacifik. Po zemljevidu se je razlilo dvesto milijonov kvadratnih kilometrov Tihega oceana in zavzelo kar tretjino zemljevida, mladi Američani pa se s kazalcem negotovo sprehajajo po velikanski modri packi in iščejo Pacifik.
Vrag vedi, v čem je ta štos z Američani in geografijo. Medtem ko se drugod po svetu mulci mučijo z matematiko, je v ZDA iz nekega razloga bavbav geografija: ni dovolj, da na svetu obstajajo države, ki niso niti zvezne niti ameriške, za nameček je še samih združenih držav Amerike kar petdeset.
Problem nas ostalih z zemljevida sveta je seveda, da redno rubriko o neumnih Američanih beremo kot zabavno čtivo in si mislimo, da je to ameriški problem. Vendar kaj takšnega, kot je ameriški problem, ne obstaja: vsak tak problem bo že jutri zelo vaš. Vzemimo na primer Iran in Irak. Ali še bolje: Slovenijo in Slovaško.
Slovaško in Slovenijo zamenjujejo tako šolarji kot profesorji, zamenjevala sta ju tako strogi Reuters kot zanesljivi Lonely Planet, razlikovanje teh dveh držav je menda eden najtežjih predmetov tako v srednjih šolah kot na diplomatskih akademijah: potem ko sta ju svojčas pobrkala tako George Bush kot Silvio Berlusconi, je neki slovenski diplomat razkril, da je običajna praksa, da si slovaška in slovenska veleposlaništva po svetu enkrat mesečno izmenjajo napačno naslovljeno pošto.
Ko namreč leni ameriški mulci zrastejo in se namesto po steni šolske učilnice začno s kazalcem negotovo sprehajati po zemljevidu sveta v konferenčni dvorani v Pentagonu, stvar ni več niti zabavna niti samo ameriška. Kot ko je pred kratkim sredi idiotske protičeške histerije v ZDA nekdanji visoki uslužbenec Cie na ugledni CNN razlagal, da so Čehi v veliki večini muslimani in da je bostonski bombaš Džohar Carnajev ime dobil ravno po prvem češkem predsedniku Džoharju Dudajevu.
Saj pravim, niti genialni Hašek ne bi bolje začel svetovne vojne. Kajti, strinjali se boste, eno je, če državi pobrkajo penasti ameriški forumovci, neizobraženi in zabiti fašisti iz virtualnega sanatorija, povsem druga pesem pa je, ko ju pobrkajo operativci najmočnejše svetovne sile in njene tajne službe, tisti, ki z negotovim kazalcem po zemljevidu sveta razporejajo letalonosilke, balistične izstrelke in jedrske konice. Če ste Slovenec ali Slovak, pa obstajata še tretja in četrta stvar.
Tretja je, ko takšni tipi pobrkajo denimo Iran in Irak, povsem četrta pa, ko pobrkajo Čečenijo in Češko. Kajti Češka je bila – in to enako dobro vedo tako enciklopedisti iz vsevedne Cie kot wikipedisti iz spletne kanalizacije – del Češkoslovaške, vse dokler ni razpadla na Čečenijo in Slovenijo, sicer pa je vse to isto, Češka, Čečenija, Slovaška, Slovenija, vse to so umazani Arabci, mudžahedini in talibani, samo da na google earthu najdemo to jebeno Islamsko republiko Slovenijo, pa v Ljubljani ne bo stala niti ena sama džamija več.
Fašizem topoumnih ameriških domoljubov, za katere so vsi Čehi Čečeni, vsi Čečeni Arabci, vsi Arabci pa umazani morilci, se je izkazal za osupljivo enakega našemu, evropskemu in balkanskemu, hrvaškemu in slovenskemu ali kateremukoli že: vsak fašizem se poraja iz stereotipov, vsak stereotip pa iz neukosti. Mladi Čeh Džohar Carnajev denimo je svoj nahrbtnik z bombo med gledalce bostonskega maratona postavil iz trdnega prepričanja, da so vsi Američani neumni morilci in da si zaslužijo smrt.
Kot vidite, ni nobene razlike med stereotipi o umazanih Čečenih – ali Čehih, Slovakih in Slovencih – in tistem o neumnih Američanih. Še nauk Prigod dobrega mudžahedina Švejka v tretji svetovni vojni: učite se geografijo, da ne boste ponavljali zgodovine.