Je velika podpornica podjetnega delovanja, pri čemer daje sama zgled, saj je pri dvajsetih letih še kot študentka ustanovila podjetje Third Millenium Knowledge Lab, za znanje za tretje tisočletje in ki deluje še danes, prek njega pa izvajajo tudi Challenge:Future.

Bi glede na to, da sta bila tako vaš ded kot oče uspešna poslovneža, rekli, da je v pretežni meri k odločitvi, da boste podjetnica, vplival genski zapis?

Podjetništvo je stanje miselnosti in stanje duha. Podjetništvo ni le nekaj, kar nastaja v obrtni delavnici ali podjetju. Zame so podjetniki vsi, ki za probleme aktivno iščejo rešitve in jih tudi uresničijo. Zato ves čas poudarjam, da podjetnike nujno potrebujemo tudi v nevladnih organizacijah, javni upravi in vladi. Podjetnost je preplet prirojenega in privzgojenega. Sama sem si podjetniškega duha najbolj okrepila skozi sodelovanje pri raziskovalnih nalogah. Z njimi si v otroštvu in mladosti pridobivaš ne samo teoretično, temveč tudi izkustveno znanje, delaš na terenu in spoznaš tudi projektno delo in vodenje. Ta vzorec se potem ponavlja na delovnem mestu, pri vodenju podjetij in mednarodnih projektov.

Prav ta podjetni naboj ste poudarili na slovesnosti na Dunaju, ko ste dejali, da »je svet v položaju, ko mora prav vsak posameznik stopiti iz svojega območja udobja in se aktivno vključiti v soustvarjanje družbe in v reševanje izzivov«. Kaj ste sporočali s tem?

Tudi sama sem se še pred nekaj leti pri reševanju družbenih in globalnih problemov zanašala na mednarodne iniciative in nacionalke, na korporacije, na organizacije, kot so Združeni narodi, na znanstvenike in akademski svet, češ, saj bodo oni vendarle nekaj naredili. Vendar, neizpolnitev 89 odstotkov ciljev za zaščito okolja znotraj Millennium Development Goals je katastrofa, ki sedaj sovpada s številnimi krizami, od izrazito globalnih do lokalnih in osebnih. Iz tega izhaja tudi vedno večja brezposelnost tako mladih kot starejših generacij, ki se odraža v izgubi finančne neodvisnosti in s tem osebne svobode. V spletu vseh teh problemov se nekateri izgubijo, postanejo apatični, depresivni. Prav v takšnih razmerah se moramo zavedati, da nihče ne bo reševal problemov namesto nas, zato moramo začeti delati vsaj manjše korake, ki te bodo vodili iz nastale situacije. To je zame podjetniška miselnost.

Kaj naj torej naredijo mladi? V ZDA na primer štiri milijone visoko izobraženih opravlja delo nekvalificiranih delavcev.

Res je, kar pa ne kaže samo na gospodarsko krizo, temveč tudi na strukturne napake, ki so pripeljale do previsoko izobražene generacije brez znanj in veščin, ki jih nujno potrebuje poslovni svet. Zato je tudi izziv letošnjega Challenge:Future ne le reševanje brezposelnosti, ampak tudi ugotavljanje, kakšne zaposlitve bodo obstajale čez deset let in kakšno izobraževanje potrebujemo. Kaže se, da obstaja prevelik prepad med tem, kaj izobraževanje ponuja v tem trenutku in kakšne veščine in kompetence so potrebne danes in v prihodnosti. Zato Challenge:Future mlade ves čas nagovarja k iskanju inovativnih rešitev, podjetništvu ali pa zgolj k osebni aktivaciji. Tudi v slovenskem okolju obstajajo odlični projekti in iniciative, katerim se lahko mladi pridružijo še med študijem. Je pa treba narediti preskok tudi v miselnosti, da podjetništvo ni le visoka tehnologija, temveč je nuja tudi v kmetijstvu, gozdarstvu, turizmu in da potrebujemo porast mikro socialnega podjetništva.

Challenge:Future predstavlja neke vrste most med mladimi in podjetji, ki vedno jasneje in glasneje opozarjajo, da izobraževalni sistem ni pravilno usmerjen. Mislite, da izobraževanje ta opozorila sploh sliši?

Tako po svetu kot tudi v Sloveniji je kar veliko aktivnih akademikov, ki se tega zavedajo in tako tudi delujejo. Gospodarska kriza namreč še bolj izraža zahtevo podjetij, da zaposlujejo le tiste, ki takoj prinesejo dodano vrednost v podjetju. Žal je pri nas bolonjski sistem naredil morda korak nazaj, imamo veliko več mladih diplomirancev z visoko zvenečimi nazivi, ki pa so nezaposljivi, čeprav v izobrazbo vložijo veliko časa. Zadnja leta lahko spremljam tuje izobraževalne sisteme in Singapur je primer aktivnega usmerjanja mladih v samostojne podjetniške projekte že v času študija. Z razvojem podjetniške miselnosti se opaža tudi večja aktivnost mladih v družbi; ko je vlada ustanovila odbor, ki želi na novo oblikovati sistem izobraževanja do leta 2030, so mladi dvignili precej prahu, saj so bili ogorčeni, ker so imeli v odboru samo enega svojega predstavnika. To je zame aktivno soustvarjanje. Drug primer odlične prakse je odločitev dr. Danice Purg, da na letno srečanje akademikov združenja poslovnih šol CEEMAN in PRIME – Principles of Responsible Management Education povabi vse mlade udeležence C:F Summita 2013, kar pomeni, da bo prvič stekel neposreden dialog med glavnimi deležniki v izobraževanju, kar ni uspelo organizatorjem zadnje konference v Riu oziroma v Bruslju.

Bi bila torej lahko rešitev vpeljava podjetniških vsebin v kurikule?

Da, vendar veliko bolj verjamem v uspeh, če bi bile te vsebine integrirane v večino predmetov. To pomeni, da se izobraževanje usmeri bolj v reševanje izzivov, ne le zgolj v učenje izbranih vsebin. Podjetništvo ni nič drugega, kot da prepoznaš problem in poiščeš zanj odgovor ter udejanjiš rešitev. Prav slednje pa ne sme biti izpuščeno, saj so vztrajnost, trdo delo in trud tiste manj prijetne veščine, ki so žal ključne za uspeh. S tem bi dosegli, da podjetnikov ne ločujemo in tlačimo v neki ceh, temveč dajemo sporočilo, da mora biti podjetnik vsak izmed nas.

Challenge Future je globalni projekt, ki je nastal v Sloveniji. Koliko pa ga že poznamo?

Po zadnjih meritvah ga v Sloveniji prepozna slaba polovica študentov in so tudi zelo uspešni tekmovalci. Med vsemi letošnjimi 2063 tekmovalci je bilo prijavljenih 109 Slovencev in v polfinale se jih je uvrstilo 42. Za primerjavo: Francozov se je prijavilo 192, a jih je v finale prišlo 45. Odstotek Slovencev, ki pridejo v polfinale, je torej visok, kar kaže, da potencial v Sloveniji imamo.

Mladi na Challenge:Future ne gledajo več zgolj kot na tekmovanje, pač pa bolj kot na sodelovanje, kjer je dovoljeno, da se Iranec druži z Izraelcem in kjer Indijci pomagajo Pakistancem. Letos imamo na primer ekipo, v kateri so Nemec, Pakistanec in Črnogorec, nekakšna nenaravna kombinacija, kajne? (Smeh.) Pred tem se nikoli niso videli, sedaj pa odlično sodelujejo in so se uvrstili tudi v polfinale. Tudi v prihodnje bo družba delovala po takih načelih, saj bodo problemi z energetskimi viri v neki fazi onemogočali potovanja, vendar bomo globalno povezani prav zaradi novih tehnologij. Sedanja pretežno pogovorna komunikacija prek spleta bo morala preiti v obliko soustvarjanja in v naslednji fazi, kot opozarja Violeta Bulc, v fazo globalnega sobivanja. Challenge:Future s svojo avtentično globalnostjo predstavlja zametke te nove civilizacije.

Koliko rešitev, ki jih ponudijo mladi v vašem projektu, dejansko zaživi?

Letos bomo prvič objavili izbor projektov naših članov, ki so dejansko zaživeli in dosegli uspehe. Zelo smo veseli, da je na primer ena od ekip ustanovila organizacijo, ki je prisotna že v 12 državah, kar nekaj članov ima uspešna podjetja, nekateri so celo v parlamentih. Vendar bistvo sodelovanja v našem projektu je neprecenljiva izkušnja. Vse več mladih prav zaradi samoaktivacije dobi službo, saj jih to razlikuje od več sto mladih, ki se prijavijo za razpisano delovno mesto. Podjetja želijo videti, kaj si sposoben narediti, kako razmišljaš in kaj lahko doprineseš podjetju.

Afriške ekipe vas posebej navdušujejo.

Prav v naslednjih dneh odhajajo sodelavci v Nigerijo, Ruando in Ugando, kjer delujejo čudoviti projekti, nastali iz naših tekmovanj. V Ruandi z različnimi aktivnostmi, kot je na primer čebelarstvo, pomagajo nomadom, da preživijo tudi najbolj sušni del leta. En član ekipe je umrl zaradi malarije in ekipa je bila povsem sesuta. Nato so jih mladi z drugih koncev sveta bodrili, naj projekt nadaljujejo. Zelo sem vesela, da je Živa Vadnov iz Studia Moderna na lastno iniciativo zbrala šolske pripomočke, ki se bodo na teh dogodkih razdelili med revne otroke.

Nedavno ste skupaj z A.T. Kearney opravili raziskavo o zaposlovanju v prihodnosti v srednji in vzhodni Evropi.

Srednja in vzhodna Evropa sta žal globoko ujeti med neinovativnostjo in neučinkovitostjo v primerjavi z zahodno Evropo in ZDA ter predrago delovno silo v primerjavi z Azijo. Kaj narediti? Mladi, ne samo iz omenjene regije, pač pa iz Nizozemske, Nemčije, Indije, Afrike, vidijo veliko priložnosti v medicini, visoki tehnologiji, turizmu, infrastrukturi in energetiki. Opozarjajo pa, da je potreben učinkovit boj proti korupciji in večja podpora podjetništvu.

ljudje v Dnevniku