»Imam hernijo in sem trenutno na rehabilitaciji. Še sam ne vem natančno, kako je poškodba nastala. Očitno sem prejel neugoden udarec v glavo. Videti ni bilo nič posebnega, saj takšne udarce dobivam ves čas. Trenutno sem zato zunaj pogona, a upam, da bo bolje že čez dva, tri tedne,« je v uvodu pojasnil borec. S tem so se mu nekoliko prekrižali tudi načrti, saj je moral zaradi tega odpovedati obračun v zagrebški Areni z domačinom Emilom Zorajem.
Primorec ob tem priznava, da je to zanj v nekaj manj kot desetletni profesionalni karieri najhujša poškodba, ki pa ga ne bo ustavila na poti na vrh. »Zagotovo sodim med petnajsterico najboljših. Sam sebe vidim še višje, a je treba zdaj to pokazati svetu in dokazati z rezultati. To je moj čas, sem v vrhunski formi in v najboljših letih,« visokih ciljev ne skriva osredotočeni Fabjan, ki se je v relativno kratkem času prebil med najboljše, za kar pa je bilo potrebno kar nekaj odrekanja.
»Če nimam borbe, po navadi treniram enkrat na dan, če me čaka obračun, pa enajstkrat na teden. S prijateljem, ki je nogometaš, sva ugotavljala, da se on na sezono pripravlja po dvakrat na leto, sam imam takšne priprave šestkrat na leto. Gre za šest oziroma osem tednov pekla. Sama borba je na koncu še najlažja,« pove 28-letnik, ki se ob pripravah na dvoboj pogosto sooča tudi s težavami z odvečnimi kilogrami, zato ne izključuje, da bi še letos nastopil v višji kategoriji do 85 kilogramov.
Fabjan ima sicer večino svojih dvobojev v tujini, pogosto pa se tudi na priprave odpravlja izven naših meja. A trdi, da mu to niti ne predstavlja prevelikega bremena, saj kljub visokim stroškom rad potuje, trenira s šampioni in spoznava nove ljudi. »Res je, trenerji in potovanja predstavljajo največji izdatek, vendar s financami niti nimam težav. Ne živimo kot kralji, a dandanes tako ali tako nikjer ne cvetijo rožice,« obrazloži borec, ki se ga je med kariero prijel vzdevek slovenski Rocky, čeprav sam, ironično, filmov s pretepaško tematiko zaradi pomanjkanje vsebine niti ne mara in si po televiziji veliko raje pogleda drame ali kriminalke.
Slovenski šampion, ki je uspeh kariere dosegel z osvojitvijo naslova evropskega prvaka v tajskem boksu in v K-1-slogu, je zelo priljubljen tudi med navijači, a vendarle je lani v domačem Tivoliju doživel grenko izkušnjo, saj so gledalci ocenili, da si zmage ni zaslužil, za kar si je prislužil žvižge. »Takrat sem si to vzel k srcu, a sem se s tem že sprijaznil. Po prikazanih borbah me lahko ljudje le cenijo. V ringu sem vedno dal vse od sebe. Vsak se lahko odloči, za koga bo navijal. Če sem mu všeč, naj mi zaploska, če me ne ceni, pa je to njegova težava,« se neprijetnega dogodka spominja Fabjan, ki pa lahko vedno računa na podporo najbližjih, četudi njegovi mami sprva ni bilo lahko gledati sina v ringu.
»Moram reči, da žena moj poklic dobro sprejema, oče pa je prisoten na vsaki borbi. Skozi leta so se navadili. Se je pa mami na začetku kar malo mešalo in jo je pred dvoboji pestila tudi nespečnost,« smehoma sklene Fabjan.
