Zelo dolgo se ni zgodilo, da Slovenija na evropskem prvenstvu v gimnastiki zadnji dan ne bi imela svojega predstavnika. Bradlja in drog sta bili po zaslugi Mitje Petkovška in Aljaža Pegana venomer izjemno trofejni orodji, na katerih sta Ljubljančana dosegla bleščeče uspehe. Petkovšek je v olimpijski dvorani v Moskvi na bradlji naredil napako že v sredinih kvalifikacijah, Pegan pa je zaključil športno pot. Kljub temu je slovenska gimnastična reprezentanca v Moskvi dosegla nov mejnik. Teja Belak je postala prva slovenska telovadka, ki se je uvrstila v finale velikega tekmovanja, v katerem ni zgolj nastopala. Slovenska telovadka, ki danes praznuje 19. rojstni dan, je zasedla odlično četrto mesto, ki si ga je z oceno 14,166 delila z Izraelko Ofir Nezer. Od telovadke Zelene jame so bile boljše le evropska prvakinja Švicarka Giulia Steingruber (14,750) ter podprvakinji Romunka Larisa Iordache in Nizozemka Noel van Klanveren (14,466).
Za dijakinjo 4. letnika srednje medijske in grafične šole v Ljubljani je nepozaben teden v Rusiji. V finale najboljše osmerice stare celine se je namreč uvrstila s padcem pri drugem skoku. S tem je dokazala, da ima še precej rezerv, ki jih je v finalu sijajno unovčila, četrtega mesta pa se je izjemno veselila.
»Prve tri spomladanske tekme svetovnega pokala so služile kot priprava na vrhunec spomladanske sezone v Moskvi. Glede na to, da sem bila lani na preskoku na evropskem prvenstvu enajsta, sem si letos želela narediti korak naprej. Priznam, da sem imela v kvalifikacijah izjemno tremo. Lahko rečem, da me je bilo kar strah. Zjutraj mi je bilo pred nastopom slabo. Ko sem prvi skok izvedla zelo dobro, sem čutila še večji pritisk, saj sem vedela, da sem blizu uresničitve ciljev. Ko pa sem padla, sem mislila, da so se mi sanje znova razblinile. A se je izteklo sanjsko,« je včeraj pred odhodom na letalo kvalifikacijski nastop podoživela Teja Belak in nadaljevala: »Na finalni dan nisem imela nobene treme. A le do 20 minut pred nastopom, ko smo finalistke čakale na moško podelitev priznanj najboljšim. Po prvem skoku sem vedela, da bom uspešna tudi pri drugem. In res sem bila. Četrto mesto je največ, kar sem bila v tem trenutku sposobna. Zelo sem zadovoljna.«
Teja Belak pravi, da ima zelo malo prostega časa, če pa se ga kaj najde, gre najraje s prijateljicami po nakupih. Povedala je še, da ji bo dal moskovski uspeh dodatno motivacijo za prihodnost. »Občutek v finalu je bil dober, sicer pa sem telovadke poznala že s tekem svetovnega pokala. Ali me je v Moskvi kaj posebej presenetilo? Dejstvo, da je bila za uvrstitev v finale na gredi dovolj že ocena 13,4. Videti je bilo veliko napak, saj se je v preteklosti že zgodilo, da je bilo za najboljšo osmerico na gredi potrebna ocena 14,« je pojasnila telovadka, nad katero že osem let bdi trener Andrej Mavrič, s katerim odlično sodelujeta. »Na treningih sicer vadim mnogoboj, saj bi se rada uvrstila na prihodnje olimpijske igre v Riu de Janeiru. Moj kratkoročni cilj pa je dober nastop konec tedna na svetovnem pokalu v Ljubljani. Naredila bom vse, da se bom uvrstila na zmagovalne stopničke, a bosta dve tekmici zelo težko premagljivi,« je zaključila slovenska junakinja v Moskvi, ki jo kot številne druge najboljše slovenske telovadce in telovadke konec tedna čaka nastop pred domačimi gledalci.
Andrej Mavrič je v zadnjem letu večkrat na glas poudarjal, da pričakuje, da bodo slovenske telovadke odlične rezultate na tekmah svetovnega pokala prenesle na velika tekmovanja. Teja Belak je končno prestopila mejo. »Zelo smo zadovoljni, da se je le zgodil ta premik. Razveseljivo je tudi dejstvo, da ima Teja še precej rezerve. S trenutnima skokoma ni konkurenčna za uvrstitev v finale svetovnega prvenstva, a bomo gotovo skoka še otežili, da bo lahko nekoč dosegla tudi ta cilj. Apetiti se višajo, se pa vsi zavedamo, da je zelo težko narediti vsak korak naprej. Prepričan sem, da se Teja na preskoku lahko prebije med najboljše telovadke sveta,« je ambiciozne cilje pojasnil Andrej Mavrič.