Veliko prisotnih se je v vrsto za zastonj vstopnice za Hawkingovo predavanje z naslovom »The Origin of the Universe« postavilo že dvanajst ur prej. Predavanje se je začelo ob 20. uri, ob šestih zvečer pa je bila vrsta dolga že okoli 400 metrov.
Za ogromno množico ljudi, ki so si želeli poslušati Hawkingovo predavanje, so morali odpreti še eno dvorano, na zelenico pred poslopjem pa so postavili veliki zaslon. Vsaj ena oseba je bila vstopnico pripravljena kupiti za tisoč dolarjev, toda uspeha ni bilo, poročajo na Space.com.
Hawking je pričel z recitacijo afriškega mita stvarjenja, hitro pa je prešel na velika vprašanja, kot na primer »zakaj smo tukaj?«
Hawking: Kaj je Bog počel pred stvarjenjem?
Spomnil je, da veliko ljudi še vedno išče religiozne razlage, da bi se spopadli s teorijami radovednih fizikov, na eni točki pa se je vprašal: »Kaj je Bog počel pred stvarjenjem? Je pripravljal pekel za ljudi, ki bi postavljali takšna vprašanja?«
Potem ko je omenil zgodovinsko teološko debato o nastanku vesolja, je Hawking na hitro podal nekaj bolj znanstvenih kozmoloških razlag, vključno s teorijo Freda Hoyla in Thomasa Golda. Njuna ideja predpostavlja, da ni ne začetka ne konca ter da se galaksije še naprej oblikujejo iz spontano nastale materije. Hawking je dejal, da ta teorija, tako kot nekaj drugih, ne drži vode, in navedel najnovejša dognanja, do katerih so se znanstveniki dokopali s pomočjo vesoljskih teleskopov in drugih instrumentov.
Podal je tudi kratko zgodovinsko ozadje relativistične fizike in kozmologije, nato pa spregovoril o ideji ponovitve velikega poka. Spomnil je na njegovo sodelovanje s fizikom Rogerjem Penrosom v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Čas se je po njegovih besedah začel s točko singularnosti, in to se je najverjetneje zgodilo le enkrat, je poudaril. Starost vesolja (znanstveniki menijo, da staro okoli 13,8 milijard let) temu modelu ustreza, tako kot tudi število in oddaljenost zaznanih galaksij.
Vesel, da ni bilo inkvizicije
Hawking je še enkrat omenil moderno religijo – spomnil je, da je v osemdesetih, približno takrat, ko je izdal delo o trenutku nastanka vesolja, papež Janez Pavel II. posvaril znanstvene inštitucije pred preučevanjem trenutka stvarjenja, saj da je ta svet. »Bil sem vesel, da me niso postavili pred inkvizicijo,« se je pošalil Hawking.
Proti koncu je govoril tudi o »teoriji M«, ki delno temelji na idejah, ki jih je pred leti podal še en slavni fizik, Richard Feynman. Hawking to teorijo vidi kot edino veliko idejo, ki resnično razloži vse, kar je tudi sam dognal. Omenjena teorija govori več različnih vesoljih, ki so nastala iz ničesar, imajo več možnih zgodovin in več različnih načinov obstoja, je razložil Hawking. Le v nekaterih bi bilo možno življenje, in v še manjšem številu bi lahko obstajalo nekaj, kar bi bilo podobno človeštvu. Hawking je omenil, da se čuti srečnega, ker je živel v tem načinu obstoja.
Hawking je zaključil z že znanim pozivom k nadaljnjemu raziskovanju vesolja. »Moramo nadaljevati s preučevanjem vesolja zaradi prihodnosti človeštva. Ne verjamem, da bomo preživeli še tisoč let, če ne pobegnemo z našega krhkega planeta,« je dejal.
