Dol pri Ljubljani. V občini Dol pri Ljubljani imajo dva jedrska objekta: reaktor TRIGA, ki ga v raziskovalne namene uporablja Institut Jožefa Stefana, in skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, s katerim upravlja Agencija za radioaktivne odpadke. Za oba bi morali po aktualni zakonodaji prejemati nadomestilo od države. Ker za raziskovalni center TRIGA nisi dobili še niti centa, so pred dvema letoma vložili tožbo proti državi, zdaj pa namerava država kot »povračilni ukrep«, so prepričani na občini, s spreminjanjem uredbe za polovico zmanjšati še nadomestilo, ki ga prejemajo za skladiščenje radioaktivnih odpadkov.
Nadomestilo tudi Ljubljani in Domžalam
Predlog nove uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta namreč predvideva razdelitev nadomestila med tri občine. Tako naj bi po novi uredbi občinska blagajna v Dolu namesto dosedanjih 210.000 evrov prejela le še 125.000 evrov na leto iz naslova skladiščenja radioaktivnih odpadkov, saj naj bi se znesek porazdelil še med sosednji občini – Ljubljano in Domžale.
Poleg tega pa po novi uredbi raziskovalni reaktor TRIGA sploh ne bi bil več opredeljen kot »jedrski objekt«, za katerega se plačuje nadomestilo. »Po zakonu je reaktor TRIGA določen kot jedrski objekt, ki proizvede približno 50 litrov nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na leto. Prav tako status jedrskega objekta potrjuje 3. člen zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti,« je povedal vršilec dolžnosti tajnika občine Dol pri Ljubljani Rok Prevc, ki se sprašuje, ali je nemara takšen ukrep kazen za občino Dol pri Ljubljani, ker je pred dvema letoma vložila tožbo proti državi zaradi neizplačane odškodnine za nadomestilo za omejeno rabo prostora iz naslova jedrskega reaktorja TRIGA.
»Te odškodnine namreč tudi za obdobje veljavnosti sedanje odredbe, po kateri je jedrski reaktor TRIGA opredeljen kot jedrski objekt, ne prejemamo, državo pa na to opozarjamo že od leta 2008. Nova uredba reaktorja TRIGA ne opredeljuje več kot jedrskega objekta, zato je videti kot zmanjševanje krivde države za dosedanje neplačevanje odškodnine, do katere smo po našem prepričanju upravičeni,« je pojasnil Prevc.
Radi bi pol milijona evrov
V tožbi so državo opozorili tudi na nesorazmerno majhno nadomestilo za omejeno rabo prostora, ki ga prejmejo glede na primerljivo skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Krškem. »Strokovnjaki, ki so delali primerjave s Krškim, so ugotovili, da je intenzivnost sevalnih delcev v Krškem petkrat večja kot v našem skladišču, nadomestilo pa je v Krškem desetkrat ali dvajsetkrat višje kot pri nas. Menimo, da bi moralo biti nadomestilo določeno na podlagi sevalne aktivnosti, in v tem primeru bi morali od države že zdaj prejemati okrog 500.000 evrov na leto,« je prepričan tajnik občine Dol pri Ljubljani.
Iz Dola je sicer že 6. marca na ministrstvo za kmetijstvo in okolje romal dopis, v katerem nasprotujejo določilom nove uredbe, hkrati pa državo pozivajo, naj se uredba sprejema bolj transparentno oziroma javno. Doslej še niso prejeli odgovora. Dobili so le dopis iz kabineta premierke Alenke Bratušek, v katerem piše, da je predsednica vlade ministrstvu naložila, naj pripravi odgovor. Na ministrstvu so tudi nas odslovili s pojasnilom, da odgovor občini še pripravljajo.