Greenpeaceova ladja je kampanjo pričela v času, ko evropski kmetijski ministri, Evropski parlament in komisija vstopajo v zadnjo fazo pogajanj o skupni ribiški politiki. S kampanjo želijo dati svoj glas malim trajnostnim ribičem. Ti so namreč v evropskih državah med ribiči najštevilčnejši, vendar slabo organizirani, zato njihov glas največkrat ne seže do odločevalcev, je pojasnila vodja aktivnosti Greenpeacea v Sloveniji Nina Štros.
Reforma skupne evropske politike je po besedah Štrosove pomembna, ker se zgodi le enkrat v desetih letih. Države imajo zdaj priložnost, da jo uskladijo s trajnostnimi načeli. Če bi jo zamudile, pa bi lahko to po njenih besedah pomenilo katastrofo za ohranjanje ribjih staležev za prihodnje generacije.
V zadnjih desetih letih količina ribjih staležev namreč upada, kar gre po mnenju Greenpeaceovih aktivistov pripisati predvsem predimenzioniranosti evropske ribiške flote. Od odločevalcev tako zahtevajo zmanjšanje presežne zmogljivosti evropske ribiške flote, obnovo ribjih staležev na trajnostno raven in ekosistemski pristop pri upravljanju ribolova.
Upad zaradi izgube ribolovnega območja
V Sloveniji je bilo lani skupno ulovljenih 317 ton svežih ribiških proizvodov, medtem ko je ulov še leta 1990 znašal 6000 ton letno. Upad gre po mnenju Štrosove pripisati predvsem izgubi ribolovnega območja in negativnemu trendu zmanjševanja staležev.
Predstavnik ribičev mrežarjev Zlatko Novogradec je ob tem izpostavil posebnosti slovenskega ribištva. To se po njegovem razlikuje od evropskega, ker ima Slovenija malo morja in tudi manjša ribiška plovila. Ob sicer pravilnem pogledu, da je treba zmanjševati ulov, bi morala Slovenija po njegovem ohraniti zato svoj pogled.
"Imamo majhno morje. Ribištvo, ki je ostalo, je najmanjšega pomena. Slovenija ne more le dajati prepovedi glede zmanjševanja ulova. Sodimo v ta lonec in spoštujemo zakone. A na ministrstvu ne razumejo, da jih ne moremo izvajati. Če jih želimo izvajati, ne bo niti enega ribiča več, ki bi od ribištva živel, ostali bodo tisti, ki jim je to dodatna dejavnost," je dejal.
Ribiči si zato želijo, da bi jih na pristojnem ministrstvu razumeli in jih na evropski ravni zastopali, ne pa da "se prikazuje, da imamo floto, ki je bila konkurenčna hrvaški, italijanski ali francoski".
Slovenija mora ohraniti ribiški sektor
Tanja Strniša z ministrstva za kmetijstvo in okolje je ob tem poudarila, da delijo iste misli, prepričanja in cilje ter da mora Slovenija ohraniti ribiški sektor. "Slovenija ni del problema, ima pa včasih problem, ker je del skupne ribiške politike," je poudarila.
Po umiku zadnjih dveh večjih ladij, ki se nista šteli v mali priobalni ribolov, je v Sloveniji ribištvo prisotno izključno kot mali trajnostni ribolov. "Če bo evropska ribiška politika taka, da bo hromila mali priobalni ribolov, ribištva pri nas ne bo več," je še dejala Strniševa.
Na ministrstvu po njenih besedah sicer menijo, da so omejitve evropske zakonodaje glede obnove plovil preostre. Želeli bi si, da se moderniziranje dovoli vsaj v smeri ekološko bolj ustreznih ribiških plovil. Slovenske ribiče namreč omejitve postavljajo v neenakopraven položaj nasproti drugim, ki so svoje flote lahko posodobili še preden je bilo to na ravni EU omejeno, je še pojasnila.
Greenpeaceova ladja je turnejo pričela pred dobrim mesecem v Romuniji. V Kopru se bo zadržala do petka, nato pa bo krenila proti Trapaniju na Siciliji.
