Slovenski dnevi knjige, vsedržavni »festival« z bogato sejemsko ponudbo – po besedah programske vodje ljubljanske prireditve Nine Kokelj bosta morda manjkala le vrtiljak in medvedi –, bodo med 19. in 26. aprilom postregli s približno 300 dogodki, ki so tako ali drugače povezani z literaturo. Torek bo še sploh poseben dan – svetovni dan knjige in avtorskih pravic bodo pod okriljem Unesca tako v Ljubljani kot v Mariboru obeležili z literarnima maratonoma.
Ogrevanje se začenja že danes
Pomladno literarno dogajanje po ocenah organizatorjev vsako leto pritegne več kot 100.000 ljubiteljev govorjene in tiskane besede. Koliko od njih bo letos s sejma odšlo s knjigo pod roko, lahko le ugibamo. In se hkrati nadejamo, da bodo brezplačno dogajanje morda podprli tudi s kakšnim knjižnim nakupom, saj je namreč – kot je slišati iz založniških vrst – letošnje leto že četrto zaporedno leto krčenja panoge (ta je po nekaterih ocenah za tretjino manjša kot pred letom 2008). Knjige bodo v času sejma dostopne po znižanih cenah. Poleg Ljubljane, Maribora, Kopra, Celja in Novega mesta bodo naseljevale še mestni središči v Ormožu in Lenartu.
Uvod v sejemsko dogajanje se bo zgodil že danes dopoldne v Tržaški knjigarni, ko se bo pisatelj, glasbenik in prevajalec Matej Krajnc pogovarjal s prav tako vsestranskim kolegom Boštjanom Naratom, že v petek pa se bosta v avstrijski Potrni ob pogovoru družili pesnica in publicistka Maja Vidmar ter prevajalka, publicistka in urednica Tanja Petrič. Prav tako v petek se bodo Slovenski dnevi knjige začeli tudi v Mariboru. V ospredju bo družbeno angažirana literatura, kot gost pa bo posebej izpostavljen esejist in pesnik Alojz Ihan. Večina programa se bo v Mariboru zgostila na Grajskem trgu, po mestu pa bodo potekali literarni poulični performansi.
V Ljubljani tudi literarni kviz
Osrednje prizorišče ljubljanskih dnevov knjige bo na Kongresnem trgu, na katerem bo med 22. in 26. aprilom postavljenih kar 42 stojnic. Organizatorji so poskrbeli tudi za pester program v sodelovanju s številnimi založbami in partnerji – mestnim kinom Kinodvor, Hišo eksperimentov in s Pionirskim domom – centrom za kulturo mladih. Ob ponedeljkovem odprtju bodo tradicionalno razglasili nagrajenca natečaja revije Sodobnost in Društva slovenskih pisateljev za najboljšo kratko zgodbo in esej. Sicer bodo dogajanje krojili številni slovenski avtorji. Na pogovorih z bralci se bodo med drugim srečevali Esad Babačić, Josip Osti in Janez Ramoveš, pa tudi Matjaž Pikalo, Barbara Pogačnik in Meta Kušar, ki bodo (poleg vihtenja peresa in jezika) razkrili še druge talente, ki jih premorejo: od kuhanja in športa do glasbe in plesa.
Da bi s znanjem, ki ga med platnicami skrivajo knjige, navdušili zvedave mlade bralce, so se organizatorji letos domislili literarnega kviza Lepo je biti bralec, na katerem bodo šolarji prve in druge triade preverjali svoje poznavanje in razumevanje književnosti. Ker se tudi starejše in bolj modre glave zavedajo, da nikoli ne bodo vedele vsega, si bodo šolarji pri iskanju odgovorov lahko pomagali z dobro znano polovičko, glasom sošolca in klicem v sili, na katerega bo odgovarjala profesorica dr. Sova.
Prihajata gostujoča književnika
Letošnji dnevi knjige bodo še bolj mednarodni, zato bodo organizirali dogodke tudi v zamejstvu, poleg Trsta tudi v že omenjeni Potrni. Z vpogledom v slovensko literarno pokrajino bosta nagrajena književna gosta iz Rusije in BiH.
»Oh, Ljubljana, čudno mesto, v katerem nikoli nisem bil. V ruščini tvoje ime spominja na besedo 'zaljubljena'«. S temi igrivimi mislimi prihaja iz Rusije pisatelj Ilija Stogov, ki nekaj malega o slovenski kulturi že ve: kot pravi, pozna recimo skupino Laibach in filozofa Slavoja Žižka, za katerega pravi, da je bil v Rusiji (tudi po zaslugi založnikov) nedvomno »noro popularen«. Iz Bosne in Hercegovine pa v Ljubljano in Novo mesto prihaja Goran Samardžić, ki ga slovenski bralci poznajo po knjigi kratke proze Dekle na cesti in romanu Gozdni duh, sicer pa dela v Sarajevu kot založnik, urednik, novinar in scenarist.ut