Mediji napačno prikazujejo dejansko situacijo. Javnost je slabo obveščena. Pišejo le o tem, koliko ovadb je vloženih zoper mene, ne napišejo pa, da je večina ovrženih,« je v petek na sojenju zaradi obrekovanja dejal trebanjski župan Alojzij Kastelic, ki je zadnje čase spet reden gost sodišča.
Podobno je govoril novinarjem tudi decembra lani, medtem ko se mu je v parku ob občinski stavbi le pet dni po prvem dogajal še drugi trebanjski punt. Nekaj deset občanov je glasno zahtevalo njegov odstop, tako kot pred njimi že ničkolikokrat tudi občinski svetniki. Toda Kastelic se ne da, kljub lanski pravnomočni (pogojni) obsodbi zaradi zlorabe uradnega položaja. Trdi, da je pravzaprav žrtev on, češ da mu opozicija nenehno meče polena pod noge. »Pod takimi pritiski v občinskem svetu se ne da delati,« je že večkrat javno izjavil.
Napovedi o odstopu z županskega položaja, ko bo sprejet občinski proračun, ni uresničil. Zdaj ga k temu niti občinski svetniki ne pozivajo več, saj so ugotovili, da bi bile predčasne volitve nepotrebno zapravljanje denarja. Če še kakšno leto počakajo, njegov odhod ne bo imel finančnih posledic za občino. Zakonodaja namreč dopušča, da lahko pol leta pred iztekom mandata vajeti v roke prevzame podžupan. Vendar je težko verjeti, da bo Kastelic na poziv svetnikov res odstopil, morebitna izglasovana nezaupnica županu na občinskem svetu pa po zakonodaji ni zavezujoč pravni akt.
Šestnajst ovadb v desetih letih
Na novomeškem okrožnem tožilstvu so od leta 2002 do 2012 prejeli šestnajst ovadb zoper Kastelica, od tega je bilo 13 zavrženih. Okrožno sodišče trenutno zoper njega vodi tri postopke, dve zasebni tožbi zaradi obrekovanja in tožbo zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic. Kastelica je tožil podjetnik Gorazd Marinček, ki ga je župan leta 2009 v občinskem časopisu Glasilo občanov obdolžil, da je občinskima svetnikoma Špeli Smuk in Jožetu Hribarju izstavljal fiktivne račune. Kastelica je sodišče obsodilo na pogojno kazen dveh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta, a je višje sodišče po pritožbi zadevo vrnilo v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču. Zaradi iste zadeve sta ga prijavila tudi Smukova in Hribar, sojenje pa se je začelo v petek.
Večina kazenskih ovadb zoper Kastelica, za katere je prepričan, da so del gonje nekdanjih občinskih svetnikov, se sicer nanaša na zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic. Junija lani so ga na trebanjskem okrajnem sodišču obsodili na sedem mesecev pogojne kazni, s preizkusno dobo enega leta, ker je leta 2007 brez postopkov javnega naročanja izbral izvajalce za reorganizacijo občinske uprave, za svetovanje pri občinskih projektih ter za pripravo evidence zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč. Razpise je objavil po tistem, ko so projekti, skupaj vredni okoli 60.000 evrov, že tekli. Kastelic je dejanja priznal, s tožilstvom pa se je pogodil, da je umaknilo obtožni predlog za devet kaznivih dejanj ponareditve uradnih listin. »Čeprav imam popolnoma čisto vest, sem se sporazumel za pogojno kazen,« je zapisal v izjavi za javnost in še, da se je tako odločil zaradi visokih stroškov, ki bi jih za seboj potegnile pritožbe, in ker bi na sodišču izgubil veliko dragocenih dni in živcev, posledično pa vsaj dva meseca »ne bi mogel svojega dela opravljati na najvišji ravni«.
V primežu protikorupcijske komisije
Po naših neuradnih podatkih se policisti trenutno ukvarjajo še s štirimi Kasteličevimi zadevami, tudi z ovadbo, ki jo je podala komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Gre za domnevno sporne transakcije, ki naj bi se izvajale prek njegovega društva Županov klub za razvoj. Policisti preiskujejo tudi domnevne nepravilnosti v zvezi s pogodbo o izvajanju gospodarske javne službe čiščenja odpadnih voda na Mirni in v okolici, ki jo je Kastelic podpisal leta 2007 z mirnskim podjetjem GOP. Spornih naj bi bilo približno 90.000 evrov. KPK pa je lani tudi ugotovila, da je ravnal koruptno, ko se je imenoval v senat za razreševanje pritožb zoper delo policistov na lokalni ravni, sam pa je bil takrat v kazenskem postopku. Kmalu zatem si je na glavo nakopal njeno ovadbo zaradi žaljive obdolžitve, ko je za časnik Delo izjavil, da je protikorupcijska komisija »koruptna«.
Dvainpetdesetletni Kastelic je po izobrazbi elektromehanik, v 90. letih prejšnjega stoletja pa naj bi v Mariboru končal še šolanje na peti stopnji za ekonomsko-komercialnega tehnika. A v javnosti so se pred kratkim pojavili dvomi, da si je res pridobil omenjeno izobrazbo. Dokazila namreč doslej še ni pokazal, zato so dvomi še toliko večji. Je pa res, da za poklicno opravljanje funkcije župana izobrazba ni pomembna in zato župan tudi ni dolžan javnosti dokazovati svoje izobrazbe. Kastelic sicer prihaja iz podjetniških krogov, dolga leta je imel trgovsko podjetje Tika, ki pa je z vsesplošno krizo potonilo v stečaj.
Kastelicu se je leta 2006 kot neodvisnemu kandidatu prvič uspelo zavihteti na županski stolček, potem ko je pred tem trikrat kandidiral neuspešno. V času njegovega županovanja je Trebnje dobilo nov vrtec, obnovljeni šoli v Dobrniču in Dolenji Nemški vasi, prenovljen zdravstveni dom, nekaj večjih investicij v vodovodno in kanalizacijsko omrežje, uredil je romsko naselje Hudeje in tako naprej. Kastelic se rad pohvali tudi z avtocesto in navezavo na Mirnsko dolino, čeprav sta to državna projekta, začeta pred njegovim županovanjem. Med neizpolnjenimi obljubami pa ostajajo ureditev Cero Globoko, ureditev središča mesta, gradnja športnih igrišč, njegova velika neizpolnjena želja je tudi ustanovitev škofijske gimnazije.
Trebnje bi rad povezal z največjimi svetovnimi mesti
V še ne polnih dveh mandatih se je na mestih njegovih najtesnejših sodelavcev zamenjalo že neverjetno število ljudi. Mnogi med njimi so danes njegovi največji nasprotniki. Trebnje je sicer že od nekdaj znano po razprtijah v občinskem svetu. Tako je pred volitvami leta 2006 obljubljal, da bo »s svojo nepristranskostjo miril medstrankarska nesoglasja«, kar pa mu je spodletelo. Seje trebanjskega občinskega sveta so še vedno burne in včasih tudi edinstvene. Tako se je že večkrat zgodilo, da če je pri njegovih koalicijskih partnerjih zmanjkal kakšen glas podpore za uveljavitev nekega predloga, je sejo prekinil in počakal na manjkajočega svetnika. Na Youtubu se je znašel tudi posnetek julijske seje, na kateri je pri glasovanju celo pozval romskega svetnika, kako naj glasuje.
A Kastelic verjame, da s pomladjo prihaja optimizem. Tako je v marčevski številki Glasila občanov napovedal več razvojnih projektov. Med njimi je še posebno zanimiv mednarodni projekt. Dober glas o trebanjski občini naj bi namreč prihodnji mesec razširil po Španiji, kamor se podaja na znamenito romarsko pot El Camino de Santiago. Tako bo med potjo obiskal nekaj španskih mest, s katerimi želi navezati uradne stike. Že januarja pa je županom petstotih največjih svetovnih mest poslal občinske koledarje, s čimer želi »navezati stike z morebitnimi prihodnjimi partnerskimi občinami«. Ni kaj, inovativne prijeme mu je treba priznati.