Lahovnik: prav je, da vemo, kdo so tisti, ki koristijo javne storitve, a se izogibajo prispevku za njihovo plačilo

Takih primerov je ogromno

Po njegovem mnenju država za pravno varnost slovenskih podjetij s sramotilnim stebrom ni naredila nič. »Namesto, da bi Durs (Davčna uprava, op.a.) in drugi pravosodni organi opravili svojo nalogo in pravočasno izterjali ta sredstva, zdaj izvajajo neko propagandno piar akcijo. Žal pa je takih primerov, kot je Gradis Celje, kjer je mimogrede nekdanja lastnica danes direktorica podjetja Strabag Slovenija, še ogromno. Začenši z SCT in ostalimi gradbenimi podjetji,« je še poudaril Milič.

»Mislim, da se zelo ideološko in predvsem premalo profesionalno ukvarjamo s sramotilnim stebrom, ob tem pa se ne zavedamo, da gre tukaj za puhlico, ki ne bo izboljšala plačilne discipline,« je menil Milič in dodal, da je prav, da so tisti, ki ne plačujejo, javno objavljeni, »ampak mi bi radi to izkoristili za premislek in opozorilo, da je v tej državi plačilno disciplino potrebno vzpostavljati s pravnimi sredstvi, ne pa s piarovskimi. Davke in prispevke državljani in podjetja plačujemo, da bi Durs in ostali opravljali svojo funkcijo.«

Izplen bo po njegovem relativno majhen

Prvi mož GZS je zaključil, da gre torej za piarovski ukrep, ki beži stran od odgovornosti organov v Sloveniji. Napoveduje pa, da bo izplen sramotilnega stebra relativno majhen

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so pozdravili objavo seznama večjih davčnih neplačnikov. Izpostavili pa so, da ta ukrep še ne bo razrešil problema spoštovanja zakonov. Skladno s tem na tem področju pričakujejo nove spremembe, med drugim zaostritev kazni za davčne goljufe.

ZSSS skrbi trend naraščanja dolga

Izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukić je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani uvodoma opozoril, da je davčni dolg po podatkih s konca lanskega leta znašal 1,6 milijarde evrov. Prepričan je, da višina davčnega dolga že sama po sebi pove ogromno. To je ponazoril s podatkom, da naj bi letos proračunski prihodki dosegli osem milijard evrov.

V ZSSS jih po Lukičevih besedah skrbi tudi trend naraščanja dolga. V pokojninski blagajni se je denimo dolg med letoma 2008 in 2012 zvišal s 176 milijonov evrov na 354 milijonov evrov, v zdravstveni blagajni pa s 84 milijonov evrov na 175 milijonov evrov. Lukić je priznal, da je do zviševanja delno prišlo tudi zaradi nove metodologije izračunov. A problemi so tudi drugje, je dodal in pri tem izpostavil vse višje število podjetij v težavah, zaradi katerih se zvišuje dolg na področju socialnih prispevkov.

Predstavnik ZSSS je spomnil še na povečevanje obsega gospodarskega kriminala in krčenje pravne države. Škoda s tega naslova je po njegovih besedah leta 2011 dosegla okoli 176 milijonov evrov, lani pa že 449 milijonov evrov. V okviru vsebine te kriminalitete je omenil davčno zatajitev. Škoda, ki je bila povzročena na ta način, se je namreč zvišala s 15,8 milijona evrov na 38 milijonov evrov.

Javna objava zgolj prvi korak

Izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko je v tej luči ocenil, da je javna objava davčnih neplačnikov prvi korak k transparentnosti poslovanja in k temu, da bodo državne institucije poskrbele za spoštovanje zakonov.

V ZSSS javno objavo po njegovih besedah vidijo kot zelo pomemben dejavnik preprečevanja nelojalne konkurence, ki se je zelo razpasla, posledično pa tudi kot pomemben dejavnik preprečevanja sive ekonomije. Zorko je menil, da je neplačevanje davkov in prispevkov za nelojalno konkurenco in sivo ekonomijo to, kar je zelo kakovostno gnojilo za domači vrt ali njivo. "Če je to dovoljeno, se bo zadeva razpasla," je opozoril. Prav zato je izrazil upanje, da bo spoštovanje zakonov, tudi teh, ki zadevajo davke, postalo del bonitetne ocene podjetij.

Sama objava davčnih neplačnikov pa sama po sebi vendarle ne bo rešila problema spoštovanja zakonov in ne bo vzpostavila novih standardov, je dejal. Skladno s tem v ZSSS pričakujejo nove ukrepe.

Hitro začeti z izterjavo

Pomembno je, da bodo davčni organi z izterjavo dolga začeli hitro, da vmes ne bo prihajalo do premoženjskega izčrpavanja podjetij, je pojasnil. Med novimi ukrepi je medtem naštel spremembo kazenskih določb, ki se nanašajo na davčne goljufije. Te je treba zaostriti; uvesti je treba tudi zaporne kazni, je pozval.

Poleg tega mora država spremeniti zakonodajo, tako da oseba, odgovorna za poslovanje podjetij, ki ne plačujejo davkov in prispevkov, določeno obdobje ne bo mogla opravljati funkcije direktorja v tem ali drugem podjetju. Prav tako je treba z zakonom preprečiti prodaje zadolženih podjetij za "smešno nizke cene", je naštel Zorko.

Lukić je medtem kot pomemben ukrep omenil še davčne blagajne. Zorko pa je poudaril še, da so aktivnosti, ki so povezane z davčnim dolgom, zelo pomembne za proračun in da bi, če bi funkcionirala pravna država, odpadel marsikateri boleč ukrep.

Lahovnik pozdravil objavo davčnih dolžnikov, Tajnikar opozarja na slabo delo davčnih organov

Javna objava seznama davčnih dolžnikov je po mnenju ekonomista Mateja Lahovnika zelo pomembna. Po njegovem je namreč prav, da državljani vedo, kdo so tisti, ki koristijo vse javne storitve, a se izogibajo davčnemu prispevku za njihovo plačilo. Ekonomist Maks Tajnikar pa je opozoril, da to ne more nadomestiti ustreznega dela davčnih organov.

"V drugem členu slovenske ustave piše, da je Slovenija socialna država, zato je prav, da državljani vedo, kdo so tisti, ki koristijo vse javne storitve, hkrati pa se izogibajo davčnemu prispevku za plačilo teh storitev. Ne moremo imeti hkrati skandinavskega standarda socialnih in javnih storitev ter balkanskih navad pri plačevanju davkov," je današnjo objavo pospremil Lahovnik.

Kot je dodal, je naloga vlade in državnih organov, da pri tistih fizičnih osebah, ki so največji davčni dolžniki, hkrati pa nimajo omembe vrednega premoženja ali pa so v zadnjem času na svoje nepremičnine vpisali zemljiški dolg, izpelje postopek preverjanja morebitnega prenosa premoženja na družinske člane z namenom izogibanja rubežu.

Perše: Objavo davčnih neplačnikov vidim kot poziv k povečanju davčne kulture

V. d. generalnega direktorja Davčne uprave RS (Durs) Tomaž Perše objavo seznama večjih davčnih neplačnikov vidi kot poziv k povečanju davčne kulture. Večjih prilivov si s tega naslova ne obeta. Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant pa napoveduje, da bo vlada skušala okrepiti pooblastila Dursa, da bo lahko izterjal več davkov.

Perše je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnil, da se bo po oceni Dursa na račun javne objave davčnih neplačnikov nateklo okoli pet milijonov evrov več sredstev.

Na vprašanje, koliko dolga je sicer izterljivega, je odgovoril, da je aktivnega okoli milijarda evrov, težko izterljivega pa med 500 in 600 milijoni evrov. Ob tem je opozoril, da se možnosti, da bo nek dolg poravnan, znižujejo z njegovo starostjo. V tej luči ni zanikal, da insolvenčni postopki v Sloveniji tečejo predolgo.

Virant: Durs se mora ostro kot britev truditi, da bi izterjal vse, kar je mogoče izterjati

Virant je na isti novinarski konferenci napovedal, da bo vlada na zakonodajnem področju glede krepitve pooblastil Dursa naredila vse, da bi ta lahko izterjal še več davkov. "Durs pa se mora ostro kot britev truditi, da bi izterjal vse, kar je mogoče izterjati," je dodal.

Seznam je po njegovi oceni precej kompleksen. Pri delu dolžnikov je mogoče dolg izterjati, del podjetij, ki so se za seznamu znašla zato, ker so tudi sama upniki, pa je treba obravnavati drugače, je še menil.

Janković ve, da ga zagotovo ni na seznamu

Ljubljanski župan Zoran Janković je medtem v odzivu na objavo davčnih neplačnikov na današnji seji mestnega sveta dejal, da seznama še ni videl. "Nisem ga še videl in me niti ne zanima. Jaz vem, da me zagotovo ni na njem in to je moj odgovor," je zatrdil. Sam proti javni objavi nima ničesar. Se pa zavzema za to, da se pogleda tudi, zakaj so nastali dolgovi.