Kosorjeva, zdaj poslanka v hrvaškem saboru, je v predavanju pred vstopom Hrvaške v EU, ki ga je pripravil Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije Ifimes, spomnila, v kako težavnem obdobju je poleti leta 2009 prevzela vodenje hrvaške vlade - gospodarstvo je bilo v hudi recesiji, pogajanja z EU so bila zaradi razhajanj s Slovenijo zamrznjena, stala so tudi praktično na začetku, nalogo pa je prevzemala od Iva Sanaderja, ki je odstopil iz ne povsem pojasnjenih razlogov.

Uspelo jima je, ker sta se držala dogovorjenega in vzpostavila medsebojno zaupanje

A s tedanjim slovenskim premierom Borutom Pahorjem jima je nato uspelo premostiti težave med državama in odpraviti blokado v hrvaških pristopnih pogajanjih. Uspelo jima je, ker sta se držala dogovorjenega in vzpostavila medsebojno zaupanje, je pojasnila.

Spomnila je tudi na porast nasprotovanja hrvaškemu vstopu v EU, ko so rasla tudi nasprotja s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Še posebej je bilo na Hrvaškem napeto, ko je prišlo do obsodbe hrvaških generalov Anteja Gotovine in Mladena Markača zaradi vojnih zločinov med operacijo Nevihta. Tedaj so se pojavljali odkriti pozivi k prekinitvi pogajanj z EU, se je spominjala Kosorjeva.

A ker to ne bi osvobodilo generalov, so pogajanja nadaljevali, je nadaljevala in izrazila prepričanje, da bo podpora EU med Hrvati po vstopu narasla. Prepričana je, da se bo okrepila tudi gospodarska rast, odprle pa se bodo tudi nove možnosti sodelovanja s Slovenijo. "Prihodnje leto bomo zagotovo pozitivno ocenjevali vstop v EU," je prepričana.

Pogoji, ki jih je Hrvaška morala izpolniti v pristopnem procesu, so bili najtežji v vseh širitvah EU

Opozorila je, da so bili pogoji, ki jih je Hrvaška morala izpolniti v pristopnem procesu, najtežji v vseh širitvah EU. Hkrati pa je zagotovila, da Hrvaška ne bo postavljala nobenih pogojev za vstop drugim državam, ampak jim bo pomagala, predvsem državam Zahodnega Balkana.

V pristopnem procesu se je veliko stvari spremenilo, je dejala. "Spremenile pa so se na bolje," je prepričana. Izpostavila je predvsem boj proti korupciji in kriminalu, v katerega se je podala njena tedaj vladajoča HDZ. Kot je dejala, je to nekaj najboljšega za prihodnost države. Pri tem je še ocenila, da je v tej regiji premalo pogumnih voditeljev, ki ne bi skrbeli zgolj za popularnost, ampak za interese ljudi in torej sprejemali tudi včasih nepriljubljene ukrepe.