Telovadec Aljaž Pegan se je po poškodbah v zadnjih letih odločil, da bo končal športno pot. Natančneje, nazadnje bo nastopil na tekmi pokala Slovenije 2. junija, ko bo dopolnil 39 let.
Pegan je bil učenec OŠ Vič, dijaška leta pa je preživel na Srednji pedagoški šoli v Ljubljani. Je letnik predzadnje generacije, preden se je ugledna ustanova preimenovala v Gimnazijo Ledina. Kmalu po opravljenem zaključnem izpitu je svoj izjemen športni talent unovčil, ko je leta 1994 v Pragi postal evropski prvak na drogu. Kraljevsko gimnastično orodje je bilo ves čas njegove športne poti paradno. V mlajših letih je bil odličen mnogobojec. Tedaj je gimnastični pravilnik vseboval obvezne in poljubne sestave. In prav orodje, ki je Aljažu Peganu v karieri največ dalo, mu je leta 1995 tudi veliko vzelo. Na svetovnem prvenstvu v Sabaeju na Japonskem je namreč pri obvezni vaji padel z droga (drugih enajst sestav je opravil z odliko in imel pri poljubni vaji celo najvišjo oceno kvalifikacij), kar mu je preprečilo uvrstitev na olimpijske igre leta 1996 v Atlanti. Tedanji spodrsljaj se ni zdel tako tragičen, saj naj bi imel Pegan v nadaljevanju športne poti še veliko priložnosti, da bi se uvrstil na največje športno tekmovanje na svetu. A mu takšen podvig ni nikoli uspel. Pravila Mednarodne gimnastične organizacije (FIG) so bila dolga leta takšna, da se je bilo mogoče na največje športno tekmovanje uvrstiti zgolj prek ekipne konkurence ali mnogoboja. Pegan se je zaradi dolgoletnih težav s hrbtom v nadaljevanju športne poti posvetil vadbi na drogu in bradlji. Zadnja leta svoje kariere pa je telovadil le še na drogu.
Športna pot Aljaža Pegana je povezana s trenerjem Jožetom Mešlom, s katerim sta bila izjemen tandem od začetka športne poti trofejnega telovadca. Mešlovi inovativnost in razgledanost sta najzaslužnejši, da je imel Aljaž Pegan svoji prvini tako na bradlji kot drogu. Mešl je še pred tem s svojim nekdanjim telovadcem ustvaril prvino, ki jo je gimnastični svet na drogu poimenoval po Lojzetu Kolmanu. Kako velemojstrski sta prvini, ki sta ju izvajala slovenska telovadca, se je mogoče prepričati na vsakem velikem tekmovanju, ko najboljši telovadci sveta po vrsti kopirajo prvini kolman in pegan. Nasploh je Kolman pri preboju Pegana v svetovni vrh igral veliko vlogo, saj se je slednji od starejšega telovadca veliko naučil, predvsem kar zadeva garanje in odrekanje na športni poti.
Najlepši dan v športni karieri je Aljaž Pegan doživel leta 2005 v Melbournu, kjer je postal svetovni prvak na drogu. Na šampionatih je bil še trikrat svetovni podprvak. Najtežji poraz je doživel na svetovnem prvenstvu leta 2007 v Stuttgartu, kjer ga je v finalu najboljše osmerice premagal le Nemec Fabian Hambüchen. Tedaj so bila gimnastična pravila takšna, da si je olimpijsko vstopnico priboril tudi svetovni prvak na posameznem orodju. Kasneje jih je FIG omilila do te mere, da imajo pravico nastopa na OI telovadci, ki so na posameznem orodju dobitniki kolajn na SP. Spremembe pravil dokazujejo, da je bil Aljaž Pegan žrtev sistema znotraj svoje mednarodne organizacije, ki ji je bilo vedno v interesu, da ščiti telovadce iz reprezentančnih velesil. Hkrati je bila FIG vsa leta do Pegana tako kruta, da Ljubljančanu nikoli ni izročila povabila na olimpijske igre, za kar je imela možnost. Zato Aljaž Pegan ni zgolj najboljši slovenski športnik v zgodovini, ki ni nikoli tekmoval na igrah, temveč eden največjih osmoljencev v športnem svetu nasploh.
Aljaž Pegan je na uspešni športni poti osvojil tudi pet kolajn na evropskih prvenstvih. Na najvišjo stopničko se je deset let po Pragi uvrstil tudi leta 2004 v Ljubljani. Na svoji športni poti ima še 32 zmag na tekmah svetovnega pokala in številne druge bleščeče uvrstitve.
Če bi se telovadec Trnovega, kjer je preživel vso svojo uspešno kariero, ukvarjal z ekipnim športom, v njegovi karieri ne bi bilo kluba, kjer zanj ne bi bilo mesta v začetni postavi. V nogometu bi ga lahko primerjali s Paolom Maldinijem, Davidom Beckhamom ali Ryanom Giggsom, ki so bili vso svojo športno pot vzor mladim igralcem in so hkrati kazali, kako je z zdravim načinom življenja mogoče biti zelo uspešen v zrelejših letih. Pravzaprav je bil Pegan uspešnejši od vseh naštetih imen, saj v nacionalnem dresu nikoli niso bili svetovni ali evropski prvaki. Pegan v svoji športni panogi skupaj z Bolgarom Jordanom Jovčevom, ki je športno pot končal letos pri 40 letih, uživa najmanj takšno spoštovanje kot omenjeni nogometni velikani.
Ves čas svoje izjemno uspešne športne poti je bil Pegan tudi človek, s katerim se je bilo venomer prijetno pogovarjati. S svojim pozitivnim življenjskim pristopom je znal sogovorca vselej spraviti v dobro voljo, vedno je znal najti svetlo plat vsakdana. Ob sistematičnem spremljanju njegove kariere se je hitro videlo, da pri izjemnih uspehih ni bilo naključij. Imel je sijajnega mentorja Jožeta Mešla, starša Marijo in Karla, ki sta ga vzgajala v duhu minimalizma in ljubezni do družine in najbližjih. Pegan namreč prihaja iz družine s petimi otroki. Zadnje desetletje je preživel s partnerico Nino, ki mu je januarja lani rodila hčerko Alino, konec junija pa bo družina postala štiričlanska.
Najboljši športnik Slovenije leta 2002 je imel en majhen madež na športni poti. Ob koncu drugega tisočletja je bil po zmagi na tekmi svetovnega pokala v Parizu pozitiven na efedrin, ki sodi v kategorijo poživil. Tedaj je bilo omenjeno poživilo pri določenih športnih panogah na prepovedanem seznamu, sam pa jo je srečno odnesel zgolj z ustnim opozorilom.