V zadnjih dneh je veliko odzivov povzročila ponovna objava depeše ameriškega veleposlaništva v Ljubljani iz leta 2007 z navedbami neimenovanega vira o domnevni podkupnini za stranko SDS v poslu s Patrio. Za to depešo se je hitro izkazalo, da je javnosti znana že iz leta 2011. Ob tem pa so se pojavila poročila o tem, da je Wikileaks v zadnjih dneh vendarle objavil nekatere nove depeše iz zadnjega desetletja, tudi od ameriškega veleposlaništva v Ljubljani, ki govorijo o slovenskem političnem vrhu. Uradni predstavnik Wikileaksa Kristinn Hrafnsson je včeraj v telefonskem pogovoru za Dnevnik povedal, da se to ni zgodilo.
1,7 milijona novih depeš, ki jih je Wikileaks začel objavljati v zadnjih dneh, se po njegovih besedah vse nanašajo na obdobje med letoma 1973 in 1976. Gre za tako poimenovane Kissingerjeve depeše po tedanjem ameriškem zunanjem ministru in svetovalcu za državno varnost, s katerih so ZDA sicer že leta 2006 uradno umaknile oznake zaupnosti.
Glede še vedno zaupnih diplomatskih depeš, ki jih je Wikileaks objavil v letih 2010 in 2011 in se dotikajo obdobja do leta 2010, pa po njegovih besedah ni novosti in so bile na spletni strani organizacije torej vse dostopne že dlje časa. Kar je novega glede teh depeš, sta klasifikacija dokumentov in brskalnik, ki omogoča lažje iskanje po vsebini. Ta brskalnik omogoča hkratno iskanje tako po Kissingerjevih depešah kot po depešah, objavljenih pred nekaj leti.
O vsebinah Kissingerjevih depeš so v zadnjih dneh poročali z več koncev sveta. Verjetno največ prahu so za zdaj vzdignile v Indiji zaradi navedb, da je bil kasnejši premier Radživ Gandi iz Kongresne stranke v 70. letih glavni posrednik pri orožarskem poslu za nakup švedskih bojnih letal. Posel kasneje ni uspel. Vladajoča Kongresna stranka je navedbe ostro zavrgla.
