Bukovica.Od skupno 60.000 hektarjev površin jih je na Goriškem obdelanih le deset tisoč. Največ kmetijskih površin je poraščenih s travinjem, z vinogradi in sadovnjaki. Poleg zelenjavarjev je vse več tistih, ki se ukvarjajo z okrasnim vrtnarstvom in zeliščarstvom. K večji izkoriščenosti zemljišč naj bi prispeval tudi projekt obnovitve goriškega vrtnarstva, ki prinaša poskus oskrbe in samooskrbe z varnimi vrtninami ob vključevanju naravi prijaznih tehnologij in revitalizacijo avtohtonih sort zelenjave. Tako se že letos obeta prvi pridelek solate šempetrke, blitve tanje in fižola topolovca.
Obnova degradiranih tal
Vse tri naštete sorte so pred desetletji že pridelovali v Vipavski dolini. »V okviru projekta smo pripravili 10.000 sadik solate in prav toliko blitve, ki jih bomo razdelili zasebnim pridelovalcem. Podobne načrte imamo tudi s fižolom, ki ga zdaj v glavnem uvažamo,« je povedal Dejan Koglot, koordinator projekta.
»Kmetom bomo svetovali pri izboljšanju degradiranih tal, kjer so bili gramoznice, glinokopi in druga poškodovana zemljišča, in pri gojenju odpornih poljščin proti suši, ki so primerne za izboljšanje kolobarja. Posebno mesto v okviru projekta bomo dali izobraževanju in odpiranju odkupnih postaj,« je dodal Koglot.
Širjenje starih odpornih sort in povečevanje pridelave na naravi prijazen način bo zagotovo prispevalo k postopnemu povečevanju gojenja vrtnin na podeželju, k ohranjanju kmetijstva na območjih z omejenimi možnostmi, k večji samooskrbi in novim delovnim mestom v obliki samozaposlovanja. Celoten projekt je vreden 43.000 evrov, od tega je 34.000 evrov iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Zanimanje za evropska sredstva
Zanimanje za evropski denar je po besedah Črtomirja Špacapana, direktorja Regijske razvojne agencije, izjemno. »V okviru naše lokalne akcijske skupine smo v obdobju od 2007 do 2013 upravičeni do sofinanciranja 33 projektov v vrednosti 580.000 evrov. Dokončali smo jih že 18, med drugim »Kupujmo Goriško«, s katerim spodbujamo prodajo, potrošnjo in nakup domačih agroživilskih pridelkov. Kot pravijo kmetovalci, ni problem pridelava hrane, ampak prav prodaja le-te,« meni Špacapan in dodaja, da so na pobudo pridelovalcev v ajdovski občini ustvarili blagovno znamko Sončno, sočno, pod katero že prodajajo sadje nekateri pridelovalci iz Vipavske doline.