Sindikati javnega sektorja: Ne moremo pristati na vedno nova zniževanja, ki očitno ne nosijo nobenih rezultatov

Ne moremo pristati na vedno nova zniževanja, ki očitno ne nosijo nobenih rezultatov

Spomnil je, da želi vlada za letos dogovoriti ukrepe za znižanje obsega sredstev za plače v višini 158 milijonov evrov. »Ne pristajamo na dodatna zniževanja plač, ki bi presegala tista, na katera smo pristali lani pri zakonu za uravnoteženje javnih financ. Ne moremo pristati na vedno nova zniževanja, ki očitno ne nosijo nobenih rezultatov,« je izpostavil.

Recesija v državi se po Štrukljevih besedah povečuje, pri tem pa »vsak dan gledamo, kaj se z javnimi sredstvi dogaja, kako se jih krade in kako politični razred ne naredi popolnoma nič, da bi se to nehalo«. Zato je opozoril, da se bo treba - tudi v okviru pogajanj - dogovoriti tudi o enakosti pred zakonom. Šele nato bi bili javni uslužbenci lahko pripravljeni na »neke resne pogovore o varčevanju«.

Stavkovnega sporazuma se ne da podpisati v enem dnevu

»Vsi vemo, da se v enem dnevu ne da podpisati stavkovnega sporazuma in vsi vemo, da se v enem mesecu ne da priti do nekega dogovora, če vlada starta z izhodiščem, da hoče dodatnih 158 milijonov,« je še poudaril Štrukelj. Povzel je prepričanje javnih uslužbencev, da so od svojega standarda in plač prispevali že dovolj.

Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Posedi pa je dejal, da bo v zvezi z vladnim gradivom, ki so ga že prejeli, potrebnih še nekaj pojasnil. Ob tem pa je izrazil pričakovanje, da bo vlada sprejela spremembo zakona o izvrševanju proračuna ter s tem omogočila normalna pogajanja. To je tudi ena od ključnih zadev za dosego sporazuma o stavkovnih zahtevah.

Kaj bo Virant naredil na prihodkovni strani proračuna?

Tudi Posedi je opozoril, da po mnenju sindikatov ni potrebno dodatno varčevanje. »Če pa je, pa je moj razmislek, da lahko funkcionarji eno leto zastonj delajo in pridemo na tistih 158 milijonov, o katerih oni sanjajo,« je dodal in pojasnil da so se vsi do sedaj predstavljeni ukrepi nanašali na javne uslužbence in ne na funkcionarje.

Za vodjo pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Ščernjaviča je način poseganja v maso za plače z linearnimi ukrepi nesprejemljiv. »Vprašal bi Viranta, kaj bo naredil na prihodkovni strani proračuna,« je povedal in pojasnil, da govori o "davčnih oazah v Sloveniji". Ko bodo to uredili, pa lahko po njegovih besedah odprejo tudi dialog o vprašanju mase za plače. Ob tem je opozoril na proračun za letos, ki je prinesel znatno znižanje plačne mase in za katerega je ob sprejemu glasoval tudi Virant.

O vladnem gradivu je dejal, da je metodološko gledano šibko in neprepričljivo, saj da gre za površinske in ne strukturne analitične podatke.

Ne radikalni, a linearni ukrepi

Pri obvladovanju plačne mase v javnem sektorju je treba ravnati odgovorno in previdno ter doseči zastavljene proračunske cilje, je dejal minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant. Kot pravi, sicer niso potrebni radikalni ukrepi, a bodo določeni linearni ukrepi potrebni v vsakem primeru. V pogajanja s sindikati vstopa optimistično.

Virant je na današnji novinarski konferenci poudaril, da bi bil lahko vsak napačen signal na mednarodne trge v tem »občutljivem obdobju« tvegan. Ponovil je, da konkretnega predloga izhodišč za pogajanja s sindikati javnega sektorja, ki jih je na četrtkovi seji sprejela vlada, ne bo razkrival, saj da jih želi najprej predstaviti sindikatom.

Znatno znižanje plačne mase

Pri pogovorih s sindikati bo vladna stran izhajala iz mase za plače, določene v proračunu za letošnje leto. Ta je namreč po Virantovih besedah prinesel znatno znižanje plačne mase, niso pa bili sprejeti ukrepi, ki bi to omogočili. »Če nič ne naredimo, bo ob koncu leta zmanjkalo zelo veliko denarja za plače v državnem proračunu in tudi ostalih treh javnih blagajnah,« je pojasnil.

Zato bo, kot pravi, nekaj treba narediti. V pogajanja s sindikati vstopa optimistično in verjame, da so se sposobni dogovoriti. Del vladnih rešitev je zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Kot je dejal Virant, se je ožja državna uprava od leta 2005 do danes skrčila za približno deset odstotkov, medtem ko se je v širšem javnem sektorju število zaposlenih od leta 2008 do 2012 povečalo za 6000. Ta trend se je obrnil šele junija lani z zakonom za uravnoteženje javnih financ.

Odpuščanju iz poslovnih razlogov se skušajo izogniti

Po Virantovih besedah si vlada želi ta trend obdržati predvsem z restriktivno politiko nadomeščanja naravnega odliva, odpuščanju iz poslovnih razlogov pa se želijo izogniti. Obenem je treba »odsloviti tiste, ki ne dosegajo pričakovanih delovnih rezultatov«, je povedal.

Napovedal je, da bodo šli vladni predlogi tudi v smeri, da bi se del mase za fiksne plače namenil za stimulacije zaposlenih. Omogočeno bo še, da bo lahko proračunski uporabnik, ki bo privarčeval več od predvidenega, te prihranke uporabil za stimulacije.

Obenem se s sindikati želijo dogovoriti glede morebitnih sektorskih ukrepov. Obstaja denimo možnost, da se v šolstvu lotijo intenzivnega pogajanja o standardih in normativih, je pojasnil Virant.

Vladna stran je fleksibilna

Zatrdil je, da bo vladna stran fleksibilna. Pripravljeni so na spremembo zakona o izvrševanju proračuna ter omogočiti, da se proti koncu leta izvedejo določene prerazporeditve denarja znotraj iste plačne mase med posameznimi deli javnega sektorja. Pozorni pa bodo, da ne kaznujejo tistih, ki so že z notranjimi ukrepi veliko prispevali.

S sindikati javnega sektorja je sicer vlada formalno še vedno v stavkovnem razmerju. Virant se je že minuli teden sestal z vodjema obeh pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Dragom Ščernjavičem in Branimirjem Štrukljem ter z Janezom Posedijem kot vodjo koordinacije stavkovnih odborov sindikatov. Dogovorili so se, da bodo začeli pogovore s transparentnim prikazom stanja.

Vlada želi dogovor glede stavkovnega sporazuma

Vlada si s sindikati najprej želi dogovor glede stavkovnega sporazuma, o čemer se bodo pogovarjali v ponedeljek, nato pa bodo najverjetneje v torek sindikatom predstavili ukrepe, je dejal Virant. Vsak protipredlog sindikatov bodo obravnavali resno, dogovor pa si želijo do 10. maja, da bi ukrepi lahko začeli veljati s 1. junijem.

Kot je še pojasnil Virant, je letos znižanje plačne mase glede na realizacijo v letu 2012 6,4-odstotno oz. je znašalo 288 milijonov evrov. Najmanjše znižanje je v zdravstveni blagajni (4,5 odstotka), najvišje pa pri posrednih proračunskih uporabnikih na državni ravni, torej javnih zavodih na področju šolstva, kulture in drugih (7,9 odstotka).

Ukrepi iz zakona za uravnoteženje javnih financ za letos prinesejo 130 milijonov evrov, zato so po Virantovih besedah potrebni dodatni ukrepi za še 158 milijonov evrov. Ob tem je kot težavo izpostavil dejstvo, da bodo sprejeti ukrepi veljali le za en del leta: »Kasneje, ko bodo sprejeti, bolj drastični bodo morali biti.«