Na seznamu vabljenih sta tako Aleš Primc iz Civilne iniciative za družino in otroke, ki je s pomočjo referenduma nasprotovala družinskemu zakoniku, in Andrej Šiško iz zveze domoljubnih društev Maribor, znanih tudi pod imenom Hervardi. Ti v družbenopolitičnem spektru sodijo med nacionaliste, sami pa se opredeljujejo za domoljube in patriote. Med drugim podpirajo idejo, da zgodovinsko slovensko ozemlje sega daleč proti jugu (hrvaške) Istre, s tem pa so že povezovali tudi zahtevo po vetu na vstop Hrvaške v EU. Na seznamu vabljenih je sicer sedem predstavnikov civilne družbe ter trije profesorji prava.
Predsednik državnega zbora Janko Veber je pojasnil, da je na sprva zaprt pogovor vabil tiste, ki so doslej že sodelovali v razpravah o ustavi in referendumih. Zaradi velikega zanimanja javnosti pa se je včeraj proti večeru odločil, da bo pogovor odprt za vse. Podpredsednica ustavne komisije, poslanka Maša Kociper, ki bo navzoča na pogovoru, je ob tem Vebrovemu kabinetu predlagala, naj povabijo »vsaj še predstavnike Koalicije solidarnih, ki povezuje veliko število relevantnih civilnih združenj«.
Ta koalicija, ki združuje sindikate, študente in vrsto civilnodružbenih gibanj, aktivnih na protestih, je včeraj Vebru poslala pismo, v katerem je zapisala, da so »neprijetno presenečeni«, ker so bili s seznama vabljenih izpuščeni. Opozorili so, da so že januarja pozvali poslance, naj zakonodajni referendum ostane ustavna pravica kot »glavni mehanizem državljanov za neposredno izvrševanje oblasti«. Nasprotujejo tudi omejevanju veljavnosti referendumov s kvorumom ali z zahtevo po kvalificirani večini, saj bi po njihovem mnenju to »prizadelo pobude državljanov, ki nimajo opore v množičnih institucijah in so brez sredstev za vodenje množičnih medijskih kampanj«.
Nikola Janović iz platforme Neposredna demokracija zdaj! pravi, da je ob pogledu na vabilo na današnji posvet »vsem zastal dih«. »Vabiti predstavnike civilnih združenj s čudnimi vzgibi je sicer legitimno. Tu ne moremo storiti ničesar. A kaj ko ravno v diskurzu o človekovih pravicah zaradi tega pride do kratkih stikov,« komentira Janović.
V mreži za neposredno demokracijo in na Delavsko-punkerski univerzi so enotno opozarjali, da »med povabljenimi prevladujejo posamezniki, ki so v preteklosti odkrito zlorabljali institut referenduma za omejevanje človekovih pravic in so pod pretvezo demokratične razprave razpihovali šovinizme, seksizme in nacionalizem«. Vladi in državnemu zboru so sporočili še, da »nimata nikakršnega mandata za spremembo referendumske zakonodaje«. Tudi direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon je dejala, da so povabljeni doslej »uporabljali referendumske instrumente za doseganje svojih včasih povsem parcialnih ciljev, s katerimi so denimo kršili ustavno načelo enakosti«. Kogovšek-Šalamonova tako od državnega zbora pričakuje več širine pri izbiranju sogovornikov. Medtem pa so predstavniki vseslovenske ljudske vstaje, ki so bili na pogovor vabljeni že spočetka, sporočili, da bodo prišli le, ko bodo odstopili vlada, poslanci in ljubljanski župan, kar je njihova zahteva že več mesecev. Veber upa, da bodo danes vseeno prišli.
Podobno razpravo o »uresničevanju neposredne demokracije« bo prihodnji teden organiziral tudi državni svet, po naših informacijah pa bo ta razprava že od vsega začetka odprta za širšo javnost.
Odnosi med (protestniško) civilno družbo in oblastniki tako ostajajo napeti tudi po menjavi vlade, postopke proti domnevnim civilnodružbenim »organizatorjem« prve vseslovenske ljudske vstaje, ki so jih sprožili lani decembra, pa so vendarle ustavili. Obvestila o ustavitvi postopkov so prejeli v Združenju Sever, Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, v sindikatu Sviz in v gibanju TRS. Peti obravnavani, Uroš Lubej iz gibanja vseslovenske ljudske vstaje, obvestila še ni prejel.
