"V letošnjem in prihodnjem letu bo veliko odvisno od tega, kar bo naredila država," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Kot je pojasnil, je nujen jasen signal, da obstaja namen stabilizirati gospodarski položaj.
V Banki Slovenije v kratkem pričakujejo program vlade. "Pričakujemo, da bo naravnan stabilizacijsko," je dejal Kranjec in izrazil zaskrbljenost zlasti nad dogajanjem v prihodnjem letu. "Napovedi kažejo na močno izboljšanje, vendar je to predvsem odvisno od mednarodnega okolja, še bolj pa od domače politike. Ne moremo pričakovati čudežev, če bi situacija ušla iz rok, in bo treba biti zelo previden," je ocenil.
Slovenija mora zmanjšati proračunski primanjkljaj in začeti strukturne spremembe
Kranjec je bil odločen, da mora Slovenija zmanjšati proračunski primanjkljaj in začeti strukturne spremembe ter "mednarodnim trgom, od katerih smo močno odvisni, sporočiti, da se resno misli pri tej politiki".
Negotovosti pri napovedanih ocenah so poleg tujega povpraševanja in dogajanja doma povezane z visoko brezposelnostjo. "Ta lahko ostane trajna," je opozoril direktor analitsko raziskovalnega centra v Banki Slovenije Damjan Kozamernik.
Po občutnem padcu zaposlenosti ob koncu leta 2012 je letos moč pričakovati še močnejše znižanje zaposlenosti in s tem naraščanje brezposelnosti. Po izračunih centralne banke naj bi zaposlenost letos padla za 2,4 odstotka, prihodnje leto še za skoraj odstotek. Postopno oživljanje gospodarske rasti tudi v letu 2015 še ne bo omogočalo povečanja zaposlenosti, so ocenili.
Prav zato preobrata domačega povpraševanja v pozitivno smer ne moremo pričakovati do leta 2015, so ocenili v Banki Slovenije. Zasebna in državna potrošnja ter investicije bodo letos in prihodnje leto imele k rasti bruto domačega proizvoda (BDP) negativen prispevek.
"Zasebna potrošnja bo letos k BDP imela za tri odstotne točke negativnega prispevka," je orisal Kozamernik in dodal, da bo malenkost v pozitivno območje prešla v letu 2015. V tem obdobju se pričakuje kumulativni padec trošenja gospodinjstev za več kot štiri odstotke.
Trošenje države naj bi bilo letos večje kot lani
Trošenje države, ki bo omejeno s potrebami fiskalne konsolidacije, naj bi bilo letos večje kot lani. Kumulativno za približno odstotek naj bi se znižalo v prihodnjih dveh letih. Okrevanje investicij bo zaradi negotovih gospodarskih razmer prav tako zelo počasno. Pozitiven prispevek pa naj bi tudi te imele šele leta 2015.
Tendence v predelovalnih dejavnostih se od leta 2011 sistematično poslabšujejo. S tem se zaostrujejo pogoji za poslovanje podjetij. Poleg oteženih pogojev zaradi manjšega domačega povpraševanja jih otežuje še tuje povpraševanje, s tem pa se pojavljajo oteženi pogoji financiranja.
Za tuje povpraševanje na trgu še vedno vlada velika negotovost. "V Banki Slovenije ocenjujemo, da bo ciprski šok razmeroma kratkotrajne narave in da ne bo še dodatno poslabševal razmer," je povzel Kozamernik.
Pozitivno k rasti BDP prispeva menjava s tujino. Rast izvoza bo nizka, ob padanju uvoza zaradi manjšega domačega povpraševanja pa bo prispevek neto menjave s tujino v celotnem obdobju pozitiven. Takšna gibanja se odražajo v projekcijah presežka salda tekočega računa, ki naj bi se letos povišal na štiri odstotke BDP, v prihodnjih letih pa na 4,5 odstotka BDP.
Glede inflacije centralni bančniki ocenjujejo, da bo letos dosegla 2,3 odstotka, prihodnje leto 1,4 odstotka, leta 2015 pa 1,6 odstotka. Na inflacijo bodo še naprej vplivali nižanje realnega dohodka gospodinjstev, težji pogoji financiranja ter ukrepi fiskalne konsolidacije. "Če bi slednje izvzeli, bi bila inflacija na ravni stagnacije cen, torej na ničli," je pojasnil Kozamernik.
Vpliv zunanjih dejavnikov bo manjši kot v preteklih letih
Vpliv zunanjih dejavnikov, na primer cene nafte, bo manjši kot v preteklih letih. "V teh pogojih ne pričakujemo močnih pritiskov. Zaradi šibkega domačega trošenja pričakujemo razmeroma zmerno osnovno inflacijo na ravni okoli enega odstotka," je dejal.
Napoved Banke Slovenije je tako v skladu z ocenami drugih domačih in mednarodnih ustanov in v luči precej spremenjenih okoliščin tudi precej slabša od pričakovanj lani jeseni, ko so v banki napovedovali še 0,7-odstotno nazadovanje gospodarske dejavnosti.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v petek za letos prav tako napovedal 1,9-odstoten padec BDP, prihodnje leto pa naj bi gospodarska rast znašala 0,2 odstotka.
