Da bi se izognili zapletom z imenom za tokaj, so v naši največji kleti na Dobrovem nadeli temu vinu ime točaj. Predlagal ga je enolog Istok Mikulin. Vendar vse skupaj ni dolgo zdržalo. Madžari so še vedno imeli pripombe in uspeli. Steklenice točaja so morali čez noč prelepiti z novim imenom. Začasno so uporabili botanično ime te sorte – sauvignonasse.
»Vsa prizadevanja, da bi ohranili tokaj ali točaj, so bila zaman. Sedaj se tokaj izgublja v več kot 30 imenih. Ljudje ne vedo, kaj pijejo. Na tak način izgubljamo sorto. Lotili smo se izbire novega imena in prav to naj bi ohranilo tokaj,« je dejal Aleš Kristančič, direktor Konzorcija Brda, ki skupaj z briško občino, vinsko kletjo na Dobrovem in Primorskimi novicami izbira novo ime. »Izbrati moramo takšno ime, da ne bo asociiralo na tokaj,« razmišlja Kristančič.
Prepoznavni znak Brd
Enolog Darinko Ribolica iz Vinske kleti Goriška brda poudarja, da gre za staro furlansko sorto in da se sedaj pojavlja vse polno fantazijskih imen. »Kupci ne vedo, kakšno vino se skriva za temi imeni. So popolnoma zmedeni in če hočemo narediti temu konec, moramo končno izbrati ime, ki bo razumljivo in bo razpoznavni znak Brd.«
Sicer pa je tokaj peta najbolj razširjena sorta, ki raste v vinogradih po briških gričih na površini okoli 190 hektarjev. »Gre za polno, mehko vino. Nič nima zveze z madžarskim tokajem, ki prihaja iz pokrajine Tokajhegyalja na severovzhodu Madžarske in je sladko vino, ki ga pridelujejo po popolnoma drugačni metodi. Furlanski in madžarski tokaj imata skupno le to, da sta oba dobra,« dodaja Ribolica. Pravi še, da bi bilo koristno, da bi novo ime registrirali, tako da jih drugi ne bi posnemali.
Možni zapleti glede terana
»Novo ime mora prikazati, da gre za staro vino z novim imenom. Upam, da bodo vinarji stopili skupaj in se vsi pridružili novemu imenu. Fantazijska imena bodo prinesla samo še več zmede.«
Denis Rusjan z ljubljanske biotehniške fakultete, po rodu Bric, pravi, da mora biti novo ime povezano s kakovostjo in prepoznavnostjo vina. Glede zapletov, ki so nastali pri tokaju, pa opozarja, da lahko pride do novih zapletov pri vstopu Hrvaške v Evropsko unijo tudi glede terana. »Zagotovo moramo pomisliti na teran. V Istri ga imajo tudi Hrvatje. Teran je sicer zaščiten v Sloveniji, vendar bi ga morali zaščititi na ravni Evropske unije. Sicer se lahko kaj hitro ponovi podobna zgodba, kot je nastala leta 1993 s tokajem,« opozarja Rusjan.
Fantazijska in ledinska imena
Za tokaj se sedaj pojavljajo najrazličnejša imena. Tolovaj, jakot, friulano, skočaj, sauvignonasse, frlanov, tokata in zeleni sauvignon je le nekaj imen, ki jih sedaj uporabljajo pridelovalci tokaja. Nekaj imen naj bi prišlo tudi v ožji nabor, toda Sašo Dravinec iz Primorskih novic o tem ni hotel govoriti. Izdal je le, da je odziv dober, da je veliko fantazijskih imen, pa tudi novih poimenovanj in izpeljank ter ledinskih imen iz briških in vipavskih gričev. »Ime mora iti v uho. Odražati mora teritorij, zanimivo pa mora biti tako za proizvajalce kot kupce,« meni Dravinec.
Zato pa je bil bolj konkreten vinogradnik Evarist Kocijančič iz Nebla: »Težko sem sprejel to vojno okoli tokaja. Ime tokaj je bilo lepo, sedanje sauvignonasse ne pritegne. Predlagam, da tokaj po novem imenujemo tokobric.«
