Gregor Benčina, ki je mesto prvega atletskega moža pred dvema mesecema in pol prevzel kot uveljavljen gospodarstvenik, je ubral svojo pot predsedovanja slovenski kraljici športa. Prevzel je športno panogo, ki več kot polovico proračuna prejme iz javnih sredstev, se pravi Fundacije za šport in pristojnega športnega ministrstva. Desni roki Benčine sta prekaljena atletska mačka Martin Steiner (vodja stroke) in Boris Mikuž (direktor Atletske zveze Slovenije), ki znotraj atletskih krogov ne vlivata več takšnega zaupanja, kot sta ga nekoč.
Kraljica športov je bila v zadnjem desetletju športna panoga, ki se je ponašala z izjemnimi uspehi. Tudi organiziranost in poslovanje sta bila dobra, predvsem če ju primerjamo z drugimi slovenskimi športnimi panogami. Toda hišica iz kart se je začela podirati. Medtem ko se je rezultatski trend v zadnjih letih obrnil navzdol, se v zadnjih mesecih na Letališki cesti 33 c v Ljubljani (v statutu Atletske zveze Slovenije na spletni strani piše sicer, da je sedež še vedno na Vodnikovi cesti 155, od koder so se na novo lokacijo preselili decembra 2008) dogajajo doslej neobičajne stvari.
Peter Kukovica se je januarja letos po dveh mandatih vodenja poslovil z besedami, da je zveza zaključila leto z dobrimi 2000 evri pozitivnega stanja. Tedaj je bil na volilni skupščini AZS izvoljen tudi nov upravni odbor, ki je imel v sredo, 27. marca, drugo sejo. V preteklosti je bila večletna praksa, da so z naslova AZS medijem redno pošiljali vabila za seje, tokrat pa se je zgodilo, da ga niso poslali. Ker se lahko ob manjši nepazljivosti zgodi, da pošta nenamerno ne pride na kateri naslov, smo se v sredo popoldan odpravili v Letališko ulico v Ljubljani.
Obisk prostorov AZS je bil naš najkrajši doslej. Po dveh minutah prisotnosti in pozdravih s tremi člani upravnega odbora sta iz pisarne izstopila Gregor Benčina in direktor AZS Boris Mikuž. Ker smo bili edini predstavniki slovenskih medijev, nam je Mikuž dejal, da javnost na upravnem odboru ni zaželena, zato tudi niso pošiljali vabil. Ne glede na to, da v 2. členu splošnih določil poslovnika o upravnem odboru AZS piše: »Delo UO AZS je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi le, če tako sklene UO AZS v primeru, da je potrebno zagotoviti tajnost podatkov oziroma zadev, o katerih razpravlja.« Upravni odbor o prisotnosti medijev po naših informacijah ni razpravljal in odločal. Tudi v statutu AZS je v splošnih določbah v 7. členu napisano, da se javnost dela zagotavlja tudi z vabili na seje organov AZS.
Pozanimali smo se, kaj je bilo na upravnem odboru AZS, na katerem naj bi bilo prisotnih vseh 16 članov, toliko spornega, da mediji nismo bili zaželeni. Prepričali smo se tudi, kako težko je priti do Gregorja Benčine, predsednika družbe President, čeprav smo se zavedali, da ima kot uspešen poslovnež polne roke dela. Najprej nam je strokovni sodelavec AZS Davor Damjanič poslal elektronsko sporočilo, da ne sme posredovati kontaktov predsednika in da naj se obrnemo na direktorja. Ko smo Mikuža vendarle priklicali, nam je poslal elektronski naslov predsednika, kateremu smo poslali elektronsko sporočilo. Nanj se je Benčina profesionalno odzval v poznih večernih urah, ko je opravil s službenimi obveznostmi in se je posvetil prostovoljnemu delu predsednika AZS.
Benčina je potrdil naše informacije, da se je atletska zveza znašla v minusu, katerega vrednost se piše s petmestno evrsko številko. Kako je to mogoče, smo najprej vprašali nekdanjega predsednika Petra Kukovico, ki nam je kot vedno kljub številnim dnevnim obveznostim odgovoril zelo hitro: »Ker nisem več vpet v delovanje atletske zveze, številke težko komentiram. Lahko pa povem, da sem pred skupščino 15. januarja vprašal direktorja Borisa Mikuža, ali je atletska zveza do atletov in trenerjev poravnala vsa sredstva. Zagotovil mi je, da so vse obveznosti poravnane in da na atletski zvezi ni dodatnih bremen. Številke na dan stanja 31. decembra lanskega leta sem kasneje javno obelodanil. Kako so na zvezi poslovali naprej, ne vem.«
»Bivšemu predsedniku sem tedaj povedal za stanje ob predpostavki, da bodo vsi sponzorji atletske zveze poravnali dogovorjene obveznosti. Ker jih niso, je stanje drugačno. V tem ne vidim nobene drame,« je odgovoril Boris Mikuž. Bo pa direktor lahko čutil dramo, če bo atletska zveza primanjkljaj v blagajni skušala privarčevati na račun svojega največjega in edinega produkta – vrhunskih atletov. Lani so slovenski atleti v olimpijski sezoni za priprave prejeli okoli četrt milijona evrov, zanimivo pa bo videti, koliko bodo na svoje račune v tej sezoni. Benčina je namreč v programu pred volilno skupščino dejal, da je njegov cilj 20-odstotno povečanje sponzorskih sredstev. Po naših informacijah glavni akterji boja za atletske pravice – Martin Steiner, predstavnik trenerjev Andrej Jeriček in predstavnik atletov Robert Teršek – na zaprti seji UO AZS niso imeli pripomb, tako da se morda vsaj atletom, ki jih je v nekdanji vrhunski selekciji vse manj, med njimi pa je tudi poškodovana Marija Šestak, ne obeta krčenje zasluženih finančnih sredstev, od katerih se zveza trži.
Ali pač?