V času padanja porabe v trgovini na drobno je to napačen ukrep. Makroekonomisti običajno po matematičnih modelih izračunajo, da naj bi dvig DDV prinesel dodatne proračunske prihodke, ne upoštevajo pa psihologije kupcev. Ker so potrošniki v zaostrenih razmerah preudarni, bi v primeru dviga DDV poraba padla. Če se zniža povpraševanje, se znižajo prihodki v trgovini in tudi obseg proizvodnje. Na koncu bi imeli višje cene, proračunski prihodki pa bi obstali na obstoječi ravni.
So bili lanskoletni varčevalni ukrepi prejšnje vlade smiselni?Vsaka vlada ima znan nabor ukrepov, kako jih bo oblikovala, pa je njena stvar. Vedno je treba iskati ravnotežje med tem, kako boš znižal stroške, in tem, kako boš zvišal prihodke. Brez znižanja stroškov v javni upravi ne bo šlo. Toda če se stroški znižujejo radikalno, to pomeni, da so ljudje bolj previdni pri nakupih. Slovenci vidimo dejansko stanje bolj črnogledo, kot je v resnici, a psiholoških učinkov pri sprejemanju ukrepov ne smemo zanemariti. Varčevalne ukrepe podpiram, vendar morajo biti pravilno dozirani z ukrepi za rast.
Dviga DDV ne podpirate, varčevalni ukrepi bi morali biti manj radikalni. Kako bi potem državni proračun obogatili za pol milijarde evrov?Pogosto me sprašujejo, kaj bi naredil. Pomembno je, kaj bo naredila vlada. Moja naloga je, da vodim podjetje. Kot zunanji opazovalec pa imam včasih občutek, da ne znamo postaviti niti diagnoze. Možno je tudi, da jo pravilno postavimo, vendar se z njo ne sprijaznimo. Še do zdaj se nismo sprijaznili, da so določene strukturne reforme nujne.
Po ekonomskih kazalcih Slovenija ni problematična država. Naš problem predstavljajo predvsem trendi in ker nam bonitete agencije napoveduje slabe izglede. Še vedno nismo sprejeli vseh potrebnih reform. Dve od strukturnih reform – pokojninsko in delovno – smo sicer izvedli, vendar bistveno prepozno. Čim prej bi morali reformirati bančni sektor. Če ne bomo ukrepali takoj, bodo to zaznale bonitetne agencije, posledično pa se nam bo še bolj zvišala cena zadolževanja na mednarodnem finančnem trgu. Posojila slovensko gospodarstvo nujno potrebuje. A če se bo država zadolževala po trenutnih pribitkih na slovensko obveznico, takšnih posojil ne bo mogoče vračati.
Kako ocenjujte nov zakon o delovnih razmerjih?To ni reforma trga dela, temveč le kozmetični popravki. Nekdanji minister za delo Andrej Vizjak je pogajanja sicer dobro vodil in v danih okoliščinah naredil, kar je bilo največ možno.
Lahko po novem lažje odpustite trgovko?Ne. Pogosto se govori o odpuščanju, vendar menedžerji nismo neumni, da bomo odpuščali dobre delavce. V Sparu stalno zaposlujemo. Ena od naših prednosti je, da so zaposleni lojalni in dobro delajo. Po analizi AC Nielson pri potrošnikih med vsemi trgovci uživamo največji ugled. Toda želeli bi si večje fleksibilnosti. Tisti, ki so zaposleni za določen čas, so pogostokrat boljši, veliko bolj motivirani od zaposlenih za nedoločen čas. Če bi zakonodaja omogočala večjo fleksibilnost, dejansko ne bi odpuščali, temveč bi lahko zaposlovali najboljše, dobre delavce.
Se je poraba hrane lani znižala?Padci niso bili visoki. Prodaja v trgovini na drobno z živili je lani padla za približno dva odstotka. Višje padce so beležile trgovine z neživili. Ker je kupec negotov, porabi manj, kot bi realno lahko, saj gleda v prihodnost. Zagotovo potrebujemo več poštenja in medsebojnega zaupanja v gospodarstvu in državnih institucijah. Na splošno pa bi si želel več pozitivne energije.
Zakaj smo v zadnjih letih priča velikemu investicijskemu ciklu trgovcev, če pa vse prodajalne niso zadosti rentabilne?Spar je slovenska nacionalna trgovina in želimo biti prisotni povsod tam, kjer obstajajo kupna moč in sive lise. Vseh predelov še nismo pokrili. Trenutno imamo 88 prodajaln, cilj, ki smo si ga zadali, pa je, da jih imamo v prihodnjih treh letih sto. Konkurenca je za vse trgovce boleča, dobra pa je za potrošnike.
Agrokor, ki obvladuje tudi pomemben del hrvaške prehrambne industrije, je ponovno pred vrati Mercatorja. Ali Slovenija v turbulentnih časih potrebuje lastniške spremembe v trgovini?Nisem čisto prepričan, da bo prišlo do lastniških sprememb. Lahko rečem le, da če bo do njih prišlo, ima novi lastnik na voljo dva pristopa. Spremljam prevzeme v trgovini po Evropi. Če nekdo prevzame podjetje in želi uveljaviti svoje cilje, torej da menedžment dela po njegovih navodilih, lahko pride do velikega pretresa. Nekateri prevzemniki pa menedžmentu omogočijo precejšnjo suverenost pri delu. Tako je v Sparu, kjer v Sloveniji odločamo, kakšna bo izbira blaga na policah.
Kaj lastniki Spara pričakujejo od vstopa Hrvaške v EU? Na nedavni trgovinski konferenci na Hrvaškem so predstavniki tujih trgovcev Lidla, Kaufmanna, Spara in Bille izpostavili, da bodo po vstopu Hrvaške v EU začeli bolj uporabljati globalne nabavne vire.Odvisno od tega, kako se bo prehrambna industrija prilagodila. Takšne spremembe terjajo čas. Pred vstopom v EU se ne moreš zadosti prilagoditi. Določeno stanje prinaša spremembe in na takšni podlagi se prilagajaš. Zagotovo se bodo prilagodili. Slovenska živilska podjetja so se kar dobro. Imamo enake kriterije do domačih in tujih dobaviteljev, pri čemer dajemo domačim prednost. Če je možno, v prodajni program v slovenskem Sparu uvrstimo lokalne izdelke. V primeru, da za izdelke pod Sparovo blagovno znamko ne najdemo ustreznega slovenskega ponudnika, iščemo proizvajalce v tujini.
Je hrana postala strateška surovina?Da. Vse države so ponosne na lastno hrano. Slovenci, Hrvati in Avstrijci govorijo: Kupujmo domače!
Pridelovalci sadja in zelenjave so se lani zavzeli za krepitev partnerstva s trgovci. Ste njihovemu apelu prisluhnili?Ne gre samo za njihov apel. Doslej ni bilo dovolj ponudbe slovenske zelenjave in sadja. V Sparu bomo močno okrepili ponudbo izdelkov slovenskih kmetov na naših policah. Toda kmetje in kmetijske zadruge se morajo zavedati, da je treba vložiti marsikaj v proizvodnjo in ravnanje z živili. Pogosto se je dogajalo, da izdelki niso ustrezali našim standardom, vendar se v zadnjem času hitro prilagajajo. Pomembno je tudi, da kmetje več posejejo. Že lani smo s kmeti in zadrugami podpisali pogodbe za letošnje leto.
Kdo v dobaviteljski verigi največ zasluži: proizvajalec ali trgovec? Pri svinjskem stegnu naj bi bruto marže znašale več kot 250 odstotkov.Podatki so bili napačno interpretirani. Ko sem jih videl, sem bil šokiran. Izpostavljene marže se niso nanašale na trgovino, ampak na celotno nabavno verigo.
Ali dobavitelje stiskate? Imate v Sparu danes enake plačilne roke kot pred petimi leti?Z dobavitelji imamo partnerski odnos. Za določeno kakovost se vedno pogajamo o ceni. To je ne nazadnje naša vsakodnevna dejavnost. Že pred petimi leti smo začeli paziti na denarni tok dobaviteljev in plačilnih rokov nismo podaljševali. Znani smo, da smo ena od redkih trgovin, ki plačuje na dogovorjeni dan.
Konec lanskega leta se je občutno podražilo meso. Pri katerem blagu lahko letos pričakujemo najvišje podražitve?Kakršne koli napovedi bi bile hude špekulacije. Vse bo odvisno od vremenskih okoliščin, posejanosti in podobno. Večje zadnje podražitve smo bili deležni konec lanskega leta, ko se je podražilo meso. V povprečju so se cene mesa zvišale od 15 do 20 odstotkov, pri čemer so cene bolj zvišali slovenski proizvajalci. Zaradi težkih razmer in nižje kupne moči smo cene v Sparu zvišali minimalno, za pet odstotkov. Zato se nam je znižala dobičkonosnost. Ta je pri vseh slovenskih trgovcih zelo nizka.
Že pet let načrtujete zgraditi trgovski center v Šiški, ki bi predstavljal več deset milijonov evrov vredno neposredno tujo naložbo, vendar se srečujete z vedno novimi ovirami.Problem predstavljata nemogoča zakonodaja in počasna birokracija. Čeprav smo vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja vložili že pred tremi leti, ga še do danes nismo dobili. Pričakujem, da ga bomo dobili letos. Ravno takšno delovanje ovira vstop greenfield investitorjev na slovenski trg. Tujci nas vidijo kot državo, v kateri je izjemno težko vlagati. Mukotrpni, dolgotrajni postopki so za njih nesprejemljivi.
Zakonodaja določa, da je treba za pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja priskrbeti številna druga dovoljenja. Na vsako pridobljeno dovoljenje se nam konkurenca (Mercator, op. p.) in sosedi (ZIL Inženiring, A-Cosmos, op. p.) pritožijo, kar vodi do upravnega spora. Čeprav se neumorno pritožujejo, vsak spor izgubijo. Tudi v tujini so možne pritožbe, vendar se bistveno hitreje rešujejo.
Nobena vlada do zdaj tovrstnih težav ni znala rešiti. Po drugi strani govorimo, da je v Sloveniji premalo tujih investicij in da nujno potrebujemo tuj kapital. Kdo bo v Sloveniji vlagal, če se ve, da se mora na vse tako dolgo čakati.
S Košarkarsko zvezo Slovenije (KZS) ste pred kratkim obnovili pogodbo, eden od večjih sponzorjev pa boste tudi na evropskem košarkarskem prvenstvu. Zakaj sponzorirate ravno košarko?V nasprotju s številnimi drugimi podjetji, ki želijo biti prisotni v vseh športih, smo se v Sparu osredotočili na košarko. S KZS smo ponovno sklenili pogodbo o sponzoriranju Pokala Spar in Mini pokala Spar. Gledamo tudi na mlajše generacije, tako da sponzoriramo vse košarkarske reprezentance. Sponzoriranje evropskega košarkarskega prvenstva je le logično nadaljevanje zgodbe.
