Približno 20 bank upnic, med katerimi je največja NLB, je Cimosu včeraj podaljšalo moratorij na odplačilo posojil do konca maja. Skupaj jim Skupina Cimos dolguje okoli 400 milijonov evrov. Predsednik Cimosovega nadzornega sveta Vojko Antončič je pojasnil, da so bankirji zadovoljni z zamenjavo predsednika uprave Franca Krašovca. Kako se bodo odzvali kupci, še ni znano, za prihodnji teden pa je z njimi sklican sestanek. Kakšno stanje zaradi Krašovčeve zamenjave vlada med zaposlenimi, ni znano. Predsednik Cimosovega sindikata Trajko Isovski se namreč na naše klice že dva dni ne oglaša.
Potem ko so nadzorniki na začetku četrtkove seje prejeli odstopno izjavo Krašovca in za vršilca dolžnosti predsednika uprave imenovali od nedavnega novega člana uprave Jerka Bartoliča, so do poznih večernih ur razpravljali o sanacijskem načrtu. Antončič verjame, da se bo družba s pomočjo države izognila stečaju. Kako bo država pomagala Cimosu, za zdaj ni znano, že dlje časa pa je znano, da bi morala prispevati 20 milijonov evrov. Pri tem je ključnega pomena, da se bo morala država vsaj tokrat zganiti zelo hitro.
In kako se namerava nova uprava lotiti prestrukturiranja družbe? Po naših informacijah se bodo nekatere proizvodne lokacije po državah nekdanje Jugoslavije zapirale oziroma združevale z drugimi. Bistveno naj bi se znižali tudi tako imenovani stroški izmeta. Gre za izdelano blago, za katero notranje kontrole v Cimosu ugotovijo, da ne bi ustrezalo standardom avtomobilskih proizvajalcev. V Sloveniji, kjer Cimos zaposluje okoli 3000 delavcev, večja odpuščanja niso predvidena. Z racionalizacijo poslovanja naj bi Cimos letos prihranil od šest do sedem milijonov evrov, v prihodnjih letih pa od 10 do 15 milijonov evrov na leto. sm