Torinski prt v dolžino meri pet metrov, na njem pa je viden obris visokega človeka z dolgimi lasmi in brado ter s krvavimi madeži pri stopalih, dlaneh in ob boku. Gre za mesta, kjer je po izročilu rane na križu utrpel Jezus Kristus. Torinski prt se sicer nahaja v torinski katedrali, mnogi pa zaradi podobnosti verjamejo, da gre za mrtvaški prt, v katerega je bil zavit Jezus po smrti. Skeptiki po drugi strani trdijo, da je mrtvaški prt ponaredek iz srednjega veka.

Novinarja Severio Gaeta in Giulio Fanti sta s prta vzela vzorce niti in jih dala analizirati s pomočjo modernih forenzičnih tehnik, da bi preverila v katerem časovnem obdobju je bila tkanina stkana, začenši s 3. stoletjem pred Kristusom in do modernih časov.

Platno je v sklopu raziskave prešlo tri teste – dva kemijska in enega mehaničnega –, pridobljeni rezultati pa kažejo, da je platno nastalo med 3. stoletjem pred Kristusom in 4. stoletjem po Kristusu. Odkritje bo vernike navdalo z novim upanjem, da gre za avtentični artefakt, medtem ko je časovni razmik za mnoge skeptike verjetno še vedno preveč velik, da bi sprejeli njegovo avtentičnost.