Rezultati omenjene raziskave, ki je bila na enak način konec leta 2011 opravljena tudi v drugih evropskih državah, uradno še niso objavljeni. Podatki za Slovenijo so bili predstavljeni predvsem bolnišnicam na internem sestanku mreže bolnišnic v decembru 2012, na podatke iz ostalih evropskih držav pa še čakajo, je v okviru odgovora na poslansko vprašanje v DZ pojasnil minister.
Po njegovih besedah je bila študija pripravljena na enotni metodologiji in na določen dan, v Sloveniji je v njej sodelovalo nekaj več kot 5600 bolnikov. Med njimi je bila okoli tretjina bolnikov operirana v zadnjem mesecu, slaba desetina je imela v zadnjem letu vstavljen vsadek v telo, skoraj polovica jih je imela periferni žilni kateter, ostali pa drugačne posege, ki povečujejo možnost bolnišnične okužbe.
Najpogostejše so pljučnice, okužbe sečil, krvi in kirurške rane ter okužbe, povezane z žilnimi katetri
Kot navaja minister, je imelo na presečni dan bolnišnično okužbo 3,8 odstotka bolnikov, od tega pa se jih je 2,7 odstotka še zdravilo z antimikrobnimi zdravili. Po Gantarjevih besedah je šlo najpogosteje za pljučnice, okužbe sečil, krvi in kirurške rane ter okužbe, povezane z žilnimi katetri. Največ je bilo okužb v enotah za intenzivno terapijo, kjer je podobnih postopkov in posegov največ. Pri 55,6 odstotka teh bolnišničnih okužb so bili izolirani mikrobi, med 24 okužbami z bakterijo stafilokokus aureus pa so bili samo štirje primeri okužbe z bakterijo mrsa, je pojasnil.
Doslej znani podatki nas, kot pravi Gantar, uvrščajo v primerljivo skupino evropskih držav. Po njegovih besedah pa se bodo te raziskave z enako metodologijo ponavljale na pet let, morda ponekod tudi na eno. Šele takrat bomo dejansko videli trend, kako se giblje tudi to pomembno področje za zdravstvo, je dejal minister.
Razširjenost bolnišničnih okužb pomemben kazalec kakovosti storitev posamezne bolnišnice
Samo Bevk (SD) je v poslanskem vprašanju spomnil na zaskrbljujoče rezultate raziskave o bolnišničnih okužbah izpred desetih let. Poudaril je, da je razširjenost bolnišničnih okužb zelo pomemben kazalec kakovosti storitev posamezne bolnišnice, morda celo najpomembnejši. Po nekaterih podatkih naj bi bolnišnične okužbe v Evropi povzročile okoli 175.000 smrti, je dejal.
Po Gantarjevih besedah je bilo na tem področju narejenih veliko korakov z oblikovanjem komisij za obvladovanje bolnišničnih okužb in tudi neposredno odgovornih oseb, ki spremljajo bolnišnične okužbe. Za preprečevanje okužb z mrso je bilo tako po njegovem prepričanju narejenega veliko v bolnišnicah, medtem ko lahko »predvsem bolj ugibamo, koliko je bilo dejansko napravljenega na področju domov za starejše občane«. »In tu nas brez dvoma čaka še kar nekaj dela,« je dejal.
Po njegovih navedbah se poskuša sistematično začeti voditi predvsem podatke pri tistih bolnikih, ki so premeščeni iz domov oziroma napoteni na zdravljenje na akutno obravnavo v bolnišnice.
