Novi minister za kulturo Uroš Grilc je včeraj svoj program dela predstavil pred Nacionalnim svetom za kulturo (NSK). Svoje leto na tem položaju si je zamislil konkretno: v prvi vrsti se bodo lotili Nacionalnega programa za kulturo, ki ga bodo v roku dveh mesecev spisali na novo. Obljublja, da bo dejansko strateški dokument in podlaga za kasnejše vsebinske odločitve o prioritetah in usmeritvah na posameznih področjih. Grilc si je delo za svojo ekipo zamislil tako: »Želim, da nacionalni program na vsakem področju detektira ključni problem in nanj najde ustrezen odgovor.«
Kot drugo bo prav tako v dveh mesecih predstavil popravljen osnutek predloga novele ZUJIK. V prvi vrsti naj bi spremenjen osnutek reševal eno po njegovem ključnih vprašanj kulture, status samozaposlenih. Ekipa naj bi že v kratkem pripravila prikaz stanja, ki je nastalo s sprejetjem nove davčne zakonodaje, katere škodljive učinke za samozaposlene v kulturi smo predstavili tudi v Dnevniku. Grilc naj bi se o možnih rešitvah že v kratkem dogovoril z ministrom za finance.
Najpomembnejša novica za celoten sektor kulture pa je Grilčeva napoved, da bo posebna projektna skupina do konca leta pripravljala povsem nov ZUJIK, ki naj bi vpeljal sodoben kulturnopolitični model. Znano je, da so ga napovedali skoraj vsi ministri, a se realizaciji ni približal nobeden.
Krepitev NSK kot medija civilne družbe
Minister bo v nekoliko daljši razmislek vzel potrebo po specialnih zakonih na vsaj treh področjih kulture, v prvi vrsti na uprizoritvenem. Za zdaj namreč ni jasno, ali bi taki zakoni dejansko prinesli ustrezne učinke in bi bolje urejali posamezna področja. Grilc med drugim omenja možnost zakona o založništvu, ki bi uredil aktualne probleme na slovenskem knjižnem trgu, med drugim tiste, vezane na poskuse z e-knjigo.
Minister na civilno družbo apelira z željo po kakovostni javni razpravi, ki bi rezultirala v konkretnih predlogih. Predlaga ukinitev Kulturniške zbornice kot ene od dveh institucij, ki zagotavljata participacijo civilne družbe pri oblikovanju kulturnopolitičnih ukrepov, saj ta svoje vloge ne opravlja. Hkrati predlaga krepitev vloge druge, Nacionalnega sveta za kulturo. Predsednik NSK Miran Zupanič na to odgovarja, da bo svet ministru predlagal način optimizacije svojega delovanja, vendar pri tem na drugi strani pričakujejo posluh, ki so ga doslej pogrešali: »Če nimamo dejavnega sogovornika, ki naše predloge prevede v politične odločitve, je ta sistem zaprt.«
Uslužbenci naj odločajo po vesti
Sicer pa je Nacionalni svet za kulturo na včerajšnji seji obravnaval primer, ki pomembno kaže, kako birokracija ni nujno v službi državljana. V Dnevniku smo pred dnevi objavili pismo prevajalke Tine Mahkota, ki je bila na razpisu bivšega »megaministrstva« izbrana za enomesečno bivanje v umetniški rezidenci v Londonu. Ker je lahko prevajalka svoji šestletni hčerki domače varstvo organizirala le za dva tedna, se je na ministrstvo obrnila s prošnjo, da ji dovoli dvotedensko sobivanje hčerke v rezidenci. Zadevna pogodba med ustvarjalko in ministrstvom določa, da sme v stanovanju bivati izključno ustvarjalec in celo predvideva sankcije za kršitev določila. Soglasje za sobivanje lahko ministrstvo izda le za takega posameznika, ki je v projekt ustvarjalca aktivno vključen. Uradniki so prevajalki odgovorili hitro in njeno prošnjo odločno zavrnili, pri čemer so se vestno oprli na pogoje razpisa in člene pogodbe. Priznani prevajalki z obsežnim in kakovostnim opusom je nazadnje, nekoliko ironično, pomoč ponudil Valižanski literarni center in jo povabil k bivanju v njihovi rezidenci kadar koli in po potrebi s hčerko.
Primer odpira širše vprašanje skrajno nečloveške birokratske togosti ter seveda vprašanje pristojnosti državnih uradnikov, ki take postopke vodijo. Skrb uradnikov je preprosta: če napravijo eno izjemo, bodo slej ko prej soočeni z novimi posebnimi primeri in vprašanjem, kje (si) postaviti mejo. Članica sveta Meta Hočevar meni, da primer dobro kaže, kako birokratizacija tem, ki odločajo, omogoča, da ostanejo skriti znotraj sistema in za nič odgovorni. »Zagotovo bi morali imeti uslužbenci minimalno pristojnost oziroma možnost prostega preudarka, da se v takih primerih odločijo po svoji vesti in po svoji pameti,« je prepričan Zupanič. NSK je enoten, da bi morali uradniki pri odločanju o podobnih dilemah delovati v skladu z namenom razpisa.