V nasprotju s prvotnimi napovedmi, po katerih naj bi manjše banke na Cipru svoja vrata odprle že včeraj, so ciprske oblasti sporočile, da bodo vse banke znova začele sprejemati stranke šele jutri. Policija bo zagotovila dovolj ljudi, da bodo zaščitili vse poslovalnice bank.
O tem, kdaj znova odpreti banke, sta se močno sporekla grški predsednik Nikos Anastasiades in guverner ciprske centralne banke Panikos Demetriades. Predsednik države je guvernerju očital, da bo povzročil pravo zmedo, če bodo nekatere banke odprle vrata že v torek in dve največji šele v četrtek, so poročali ciprski mediji v ponedeljek zvečer. Odločitev, da se vse banke odprejo naenkrat, pa je verjetno nastala tudi pod pritiskom malih bank, ki se bojijo navala strank in prekomernih dvigov denarja. Evropska centralna banka je na Ciper poslala na stotine milijonov gotovine, ki jo že porazdeljujejo med tamkajšnje banke.
Veliki vlagatelji bodo izgubili 40 odstotkov svojega denarja
Ciprski predsednik je v ponedeljek zvečer po televiziji nagovoril državljane in napovedal omejitve prometa denarja. Omejitve bodo trajale le določen čas, je zagotovil, konkretno pa to pomeni, da bo količina denarja, ki jo bo mogoče dvigniti, omejena tako na dan kot tudi na mesec. V nedeljo so vsoto, ki jo je mogoče dvigniti na bankomatu, že omejili na 100 evrov.
Medtem še ni povsem jasno, kaj se bo zgodilo z vlogami nad 100.000 evri pri dveh največjih ciprskih bankah, ki so jih zamrznili, oziroma koliko bodo izgubili vlagatelji. Ciprski finančni minister Michalis Saris je za britansko televizijo BBC dejal, da bi davek na omenjene vloge lahko znašal celo do 40 odstotkov. Doslej se je govorilo, da bi vlagatelji lahko izgubili do največ 30 odstotkov svojega denarja. Po tej novici je protestno odstopil Andreas Artemi, šef največje ciprske banke, ki je dejal, da se ne strinja z višino davka, kot tudi ne s prestrukturiranjem banke, ki ji stoji na čelu. Ko se je v Nikoziji izvedelo za odstop direktorja banke, se je pred poslopjem centrale zbralo na stotine zaposlenih banke, ki so zahtevali rešitev inštituta ter odstop guvernerja ciprske centralne banke Demetriadesa, ki mu pripisujejo odgovornost za slabo stanje.
V Nikoziji je bilo na cestah tudi na stotine študentov in dijakov, ki so protestirali proti varčevalnim ukrepom in zaprtju bank. Bonitetna agencija Fitch pa je največjima bankama, Laiki Bank in Bank of Cyprus, znova znižala bonitetno oceno.
Denar odtekal v tujino
Predsednik parlamenta Ginakis Omirou je napovedal, da bodo preverili poročila medijev, ki navajajo, da so bile v zadnjih tednih in dneh pred uvedbo omejitev v tujino nakazane velike vsote denarja in so beležili tudi velike dvige gotovine. Omirou je zato zahteval listo nakazil, da bi preveril, ali so morda visoki uradniki v centralni banki in predsedstvu države, ki so vedeli za prihajajoče ukrepe, svoje premoženje še pravočasno spravili na tuje.
Za nelagodje na evropskem parketu pa je poskrbel novi šef evrske skupine, Nizozemec Jeroen Dijsselbloem, ki je v intervjuju za Financial Times izjavil, da bi lahko sanacija bank tudi v drugih evropskih državah potekala po podobnem vzorcu, kot so ga uporabili v Cipru. S tem je povzročil negotovost pri evropskih varčevalcih, rast obresti na državne obveznice južnoevropskih držav, padec na evropskih borzah in jezo pri evropskih politikih. Finančni ministri EU so namreč le nekaj ur pred tem prisegali, da so vloge varčevalcev v evropskih državah varne in gre pri reševanju Cipra za poseben model.
Šef evrske skupine je sicer kasneje skušal popraviti svojo izjavo in dejal, da so ga novinarji napačno citirali. Vendar škode ni bilo več mogoče popraviti. V Italiji so že izračunali, koliko milijonov bodo davkoplačevalce stale njegove nepremišljene izjave, v Španiji govorijo o fiasku in katastrofi. Le nemški mediji pravijo, da je naredil največjo napako zato, ker je bil iskren in povedal resnico.