Po slovesu Petre Majdič so vsi pričakovali, da bo prav Fabjanova obula njene čevlje, a so bili vsaj letos za vso reprezentanco skupaj še bolj občutno preveliki kot lansko sezono. Čast je v veliki meri v dolini Fiemme rešila Katja Višnar s četrtim mestom v sprintu, a tudi Fabjanova iz izkušenj po Oslu 2011 dobro ve, da se četrta mesta hitro pozabljajo. »Drugega kot slabo po taki sezoni ne morem reči. Veliko smole, pač. Da na enak način ne gre naprej, se še kako zavedam,« priznava Fabjanova, ki je v svetovnem pokalu po nizu težav z boleznijo končala šele 60. Skupaj z Višnarjevo, ki je v sprintu skupnega seštevka končala kot 14. in tako vsaj ohranila lanski nivo, ter Barbaro Jezeršek in Alenko Čebašek, skupaj niso nabrale niti pol lanske bere točk svetovnega pokala, ko jih je vodil Vladimir Korolkevič.
Razlika med dobo Korolkevič – Gracer je občutna. »Tudi sam se zavedam, da tako kot to sezono ne bo šlo več. To mi je bilo že vnaprej jasno. Z Nejcem Brodarjem sva bila edina reprezentančna trenerja in to je daleč premalo. Sva le reševala situacijo, ko sta odšla Ivan Hudač in Korolkevič. Glede na vse je bilo še solidno speljano, a kvaliteta dela je trpela, kar se je med sezono zagotovo poznalo tudi na rezultatih. Tudi z oceno Fabjanove se strinjam,« odgovornost prevzema vodja in trener vseh članskih reprezentanc Marko Gracer, s tem, da je bdel nad logistiko za vse velike tekme. Brodar je prevzemal odgovornost na tekmah celinskega pokala, kjer sta Čebaškova z dvema zmagama in Rok Tršan s stopničkami ubranila čast slovenskega teka. Mladi val je slonel na klubskih projektih.
Konec marca je že obdobje, ko v resno zastavljenih projektih že vedo, kako naprej. V slovenskem smučarskem teku pa poleg tega, da ni dolgoročne strategije, tudi ni odločnega ideologa, ki bi vodil vse to. »Da moramo okrepiti trenerski kader, je jasno. Pa tudi servisno ekipo,« se zaveda Gracer, mož, ki si je naložil in nosi domala celotno breme odločitev. »Dobro se zavedam, da imajo dekleta visoke cilje in zahtevajo boljšo podporo. Ne nazadnje nas čaka olimpijsko leto. Po drugi plati pa je tuje vrhunske trenerje in serviserje težko dobiti. Vsaj, kar sem se pogovarjal, saj imajo vsi dolgoletne pogodbe do konca olimpijskih iger. Upam, da bomo ohranili sodelovanje s svetovalcem Norvežanom Perom Torvikom, a znova verjetno le v enakem obsegu kot to sezono. Ob tem niti ne vem, s kakšnim proračunom bomo razpolagali,« je le še eno neznanko več navrgel Gracer.