Zahteven dvojni študij. Poje že od nekdaj, najprej po različnih zborih, potem pa je pred sedmimi leti dobil preblisk, pocukal za rokav profesorja Matjaža Robavsa in se lotil študija solopetja. Po šestih letih glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu je zdaj v prvem letniku Akademije za glasbo v Ljubljani. Včasih se je učil igrati tudi kitaro. »Lansko leto je bilo prelomno: ali grem naprej študirat petje ali se z njim ukvarjam samo ljubiteljsko. Po premisleku in željah sem se odločil za akademijo, za petje sploh.« Čeprav se mu je s tem študij pomnožil, saj obiskuje tudi medicinsko fakulteto, mu to ne predstavlja ovire; študira še po »starem« programu, kjer v nasprotju z bolonjskim sistemom predavanja niso obvezna, zato lažje manevrira med fakulteto in akademijo. »Enkrat me je profesorica za nemščino na akademiji vprašala, kako mi to uspeva. In sem rekel, da malo 'špricam' tu, malo pa tam. Pa je odvrnila, da potem je pa že bolje, če 'špricam' pri njej.«
Medicinci in glasba. Da se medicinci posvečajo tudi glasbi in umetnosti na sploh, je skorajda že pravilo. »Pravzaprav še dve moji sošolki iz istega letnika obiskujeta Akademijo za glasbo, obe tretji letnik; ena je violinistka Lucija Čemažar, druga solopevka sopranistka Mojca Bitenc.« Vsako leto organizirajo tudi tradicionalni novembrski koncert študentov medicine v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, letos bo že osmi, organizacijo pa sta prevzela Čemažarjeva in Križaj. Na odru se znajdejo izključno medicinci, ki se zraven ukvarjajo še z glasbo. Znotraj medicinske fakultete deluje celo pevski zbor, big bend, vrsta odličnih solistov. O točki na letošnjem koncertu še razmišlja, lani pa je odpel klasično delo iz Mozartove opere Don Giovanni, hudomušno arijo Madamina il catalogo e´questo iz vloge Leporella.
Z razmislekom na tekmovanje. Omenjeno Mozartovo arijo je pel tudi prejšnji teden na nacionalnem tekmovanju TEMSIG, ki se ga je udeležil tretjič; enkrat je bil tretji, leta 2008 in letos pa je osvojil prvo mesto. V svoji kategoriji je moral pripraviti štiri pesmi: slovenski in tuj samospev ter antično in operno arijo oziroma arijo po izbiri. »Pravi čas se je treba začeti pripravljati na tekmovanje, razmisliti o repertoarju, smiselno izbrati in potem piliti stvari. Poleg tega, da se je treba vživeti v besedilo, je dobro držati pozornost na tehniki petja, dobro zazveneti in prepričati občinstvo. Ko sem na odru, se najbolj zanesem na svoje občutenje. Saj se vmes recimo spomnim – kot rečemo mi v fohu – da je treba malce podpreti, načeloma pa se je treba prepustiti občutkom in ustvarjati. Tudi zato sem se odločil za petje.«
Od basbaritona proti baritonu. Za zdaj se počuti dobro v basbaritonskih in baritonskih vlogah, počasi pa teži k čistim baritonskim vlogam. Do tja pripelje tehnika in čas, za zdaj doseže zgornji »gis«. »Glas mi je pravilno postavil moj profesor, pevce zna odlično peljati prek vseh čeri. Sploh za mladega pevca je pomembno, da ima ob sebi dobrega profesorja, kajti hitro gre lahko kaj narobe. Napak osvojiš tehniko, potem pa je to zelo težko popravljati. Tudi potem, ko si tehniko že osvojil, jo moraš nenehno piliti, delati, ohranjati higieno glasu. Tako kot se mora športnik fizično pripravljati, je tudi pri nas treba skrbeti za neko konstantnost glasu. To, da s profesorjem delava dobro in da sva na pravi poti, kažejo različna priznanja in prve nagrade z mednarodnih tekmovanj.«
Dva angažmaja na letošnjih Salzburških poletnih igrah. Priti na salzburški festival je za glasbenika velik domet in izziv. Sploh za mladega človeka je to referenca, ki odpira poti na najuglednejše mednarodne odre. In Križaj letos dobiva priložnost. Dobil je manjšo vlogo v Verdijevem Don Carlosu. »Lani sem se z Nuško Drašček Rojko udeležil seminarja pri ugledni profesorici Heleni Lazarski, ki je bila letos tudi v komisiji na TEMSIG. S svojimi neprecenljivimi in bogatimi izkušnjami zna vsakemu pevcu na dokaj preprost način povedati, na kaj mora biti pozoren in kako delati naprej. Ob tem pa ne zahteva, da na slepo slediš njenim idejam, temveč tudi sam iščeš rešitve, kar je občudovanja vredna lastnost profesorja.« Zbralo se je več kot tisoč glasbenikov iz 57 držav, od tega tristo pevcev, ki jih je naprej čakal koncert z izbiro, kjer je komisija izbrala deset najboljših, med njimi tudi Križaja, ki so potem nastopili na zaključnem koncertu nagrajencev. »To je bila zame neverjetna izkušnja, pel sem pred polno dvorano z 800 poslušalci, to je bilo moje spoznanje s Salzburgom.« Pozneje ga je kolega opozoril še na akademijo Young Singers Project znotraj Salzburškega festivala, prijavil se je na avdicijo in bil izbran. Zdaj bo angažiran v predstavah med 1. julijem in 1. septembrom, v roke ga bodo dobili ugledni profesorji. »To je priložnost, da na istem odru sodeluješ z največjimi pevci, dirigenti in režiserji. Lani je v operi Die Soldaten pel tudi moj profesor, kjer so peli tudi trije mladi pevci, izbrani prek Young Singers Project. Vloge niso velike, toda odlično je biti le del vsega tega in od blizu videti postavitev takšne velike produkcije.«
Pevske vloge in repertoar. Udeležuje se tudi avdicij v Ljubljani, prek Akademije za glasbo. V okviru študentske produkcije je uspešno prejel naslovno vlogo v Figarovi svatbi, ki pa zaradi finančnih težav še nima potrjenega termina. Najraje interpretira pesmi s slovenskim besedilom, ravno je pel harmonično odlične Škerjančeve samospeve in subtilne Ipavčeve samospeve, kjer se glas in klavir čudovito prepletata. »Človek kar zaplava vanje.« Od opernih skladateljev mu najbližje ostaja Mozart, njega je do zdaj tudi največkrat pel. »Res je strokovnjak za vokal. Zdi se mi, da je natanko vedel, kaj želi povedati, ko je na besedilo polagal glasbo; vsaka stvar je napisana z razmislekom. Melodije v njegovih arijah so sicer preproste in potem obdelane na tisoč in en način, hkrati pa so tehnično izjemno zahtevne. Na avdiciji imaš po navadi pripravljenih več stvari in skoraj zagotovo bodo hoteli slišati kakšno Mozartovo arijo. Želim si peti v kakšni njegovi operi, recimo v Figarovi svatbi ali Don Giovanniju. Dobro bi se verjetno počutil tudi v drugih buffo operah. Še najmanj sem do zdaj pel italijanski repertoar. Te vloge bodo prišle sčasoma, saj je Verdi baritonske vloge pisal precej visoko.