"Situacija, v kateri se trenutno nahaja OZS, ni niti najmanj rožnata spričo ekonomske krize in predvsem krize, ki jo naši člani občutijo zelo močno," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik OZS Alojz Kovšca.
Poleg tega so znova izpostavljeni težnjam po spremembi obveznega članstva v prostovoljno, kar po mnenju Kovšce prihaja od zunaj. "Čeprav se z vsemi silami teži k temu, da bi prikazali to dogajanje kot evolucijo znotraj našega sistema," je dejal.
Pred marčno sejo DZ, na kateri bodo poslanci po vetu državnega sveta znova odločali o noveli obrtnega zakona, je Kovšca predstavil argumente, ki govorijo v prid obveznemu članstvu. Opozarja, da morajo imeti vsi subjekti oz. člani možnost vplivanja na odločitve, pojasnjuje pa tudi, da se je uveljavila določena solidarnost večjih gospodarskih subjektov, ki jih zastopa OZS, glede na manjše, ki z nižjimi prispevki koristijo enako ali večjo število uslug OZS.
Kovšca je spomnil tudi, da se je lanskega posvetovalnega referenduma o obliki članstva v OZS udeležilo 18,16 odstotka vseh volilnih upravičencev, za prostovoljno obliko članstva pa se je zavzelo le 6448 od 51.318 članov. To pomeni, da je le 12,5 odstotka članov podprlo prostovoljno članstvo, kar se mu zdi zelo malo.
Sprememba članarine z enim členom zakona
OZS je na svoji spletni strani naknadno izvedla še eno takšno povpraševanje, pri čemer je nekaj več kot 70 odstotkov vprašanih izjavilo, da bi ostali člani OZS, če ne bi bilo članarine, je navedel Kovšca. Članarino, ki je nominalno določena v zakonu in je enaka od leta 2007, bi lahko po njegovem mnenju enostavno spremenili z enim členom zakona.
Namestnik generalnega sekretarja OZS Pavel Sedovnik je opozoril, da imajo vse razvite evropske države, med drugim Avstrija, Nemčija in Francija, obvezno članstvo v obrtni zbornici. Obvezno članstvo je dolgo imela tudi Madžarska, a ga je nato zamenjala za prostovoljnega. To se je izkazalo za napako, zato znova odpirajo razprave o tem, da bi bilo treba zbornični sistem postaviti na temelje, kakršni so bili v preteklosti, je povedal Sedovnik.
Ne glede na usodo omenjene novele pa v OZS načrtujejo reorganizacijo delovanja zbornice. "V primeru, da ostane zakon takšen, kot je, bomo predlagali znižanje članarine. Zakon nam omogoča linearno znižanje članarine," je povedal podpredsednik OZS in predsednik upravnega odbora OZS Jani Kaker. Kakšno bo to znižanje, ni mogel povedati, ker bo o tem odločala skupščina OZS.
Zmanjšanje števila zaposlenih in znižanje plač
V okviru reorganizacije predvidevajo tudi zmanjšanje števila zaposlenih in znižanje plač. "Določene plače, ki so bile na individualni pogodbi, smo lahko že takoj uredili, medtem ko smo morali za ostale pripraviti novo sistemizacijo delovnih mest. Predlog gre jutri v prvo obravnavo na kolegij," je dejal. Povedal je še, da odpravnine nekdanjemu generalnemu sekretarju zbornice Dušanu Krajniku konec lanskega leta niso izplačali, ker so z njim v sodnem sporu.
Predsednik območne obrtne zbornice Tržič Tomo Smolej je opozoril, da so problemi obrtnikov v manjših krajih zelo raznoliki. Najbolj uspešno in konkretno jim lahko pomagajo zaposleni na območnih zbornicah, saj so seznanjeni z razmerami v lokalnem okolju, za reševanje večjih težav pa se lahko obrnejo na centralno OZS.
Smolej se zato boji, da bo morebitna ukinitev obveznega članstva prispevala k velikemu upadu članstva, kar bi predstavljalo veliko težav za delovanje območnih zbornic. Rušitev OZS s prostovoljnim članstvom bi bila po njegovem mnenju velika napaka, saj, kot pravi, pomen zbornice obrtnik spozna šele takrat, ko jo resnično potrebuje.
Obrtnik iz Ajdovščine Marko Bandelli podpira delovanje zbornice, a se strinja, da so spremembe potrebne. "Spremembe morajo biti," je prepričan. Ocenil je, da lokalna zbornica v Ajdovščini deluje dobro in pomaga obrtnikom, je pa vodstvo OZS pozval, naj obrtnikom še bolj pomaga pri črpanju kohezijskih sredstev. Kot pravi, razpisi pogosto prihajajo v časovnih terminih, v katerih se lahko za sredstva potegujejo le dobro obveščeni ljudje.
