Anastasiades: Reševalni načrt za Ciper boleč, a bankrot preprečen

Ciprski predsednik Nikos Anastasiades je v televizijskem nagovoru dejal, da je dogovor z evroskupino, ki ga je danes sklenil v Bruslju, za Ciper boleč, da pa se je država tako izognila bankrotu in bo lahko začela na novo. Dejal je, da je ciprska centralna banka uvedla omejitve na finančne transakcije, čeprav se v torek odpre večina bank na otoku.

Anastasiades je dejal, da je sprejel "boleče odločitve, da bi državo rešil pred bankrotom", istočasno pa obljubil, da bo Ciper "pristal na nogah".

Poudaril je, da je bil glavni cilj pogovorov z mednarodnimi posojilodajalci rešitev države s konsolidacijo in racionalizacijo ciprskega bančnega sektorja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Ciper je bil tik pred gospodarskim zlomom. Bili smo težek boj, s katerega smo se vrnili ranjeni, vendar pripravljeni na nov začetek," je zatrdil ciprski predsednik.

Anastasiades je ob tem v televizijskem nagovoru napovedal, da bo vlada sprožila kazensko preiskavo, da bi ugotovili odgovorne za skorajšnji kolaps ciprskega bančnega sektorja.

Oznanil je tudi, da bo ciprska centralna banka s torkom, ko se odpre večina bank, uvedla nadzor kapitala oziroma omejitve finančnih transakcij, ki pa da bodo začasne in se bodo sčasoma sprostile. Ob tem je zagotovil, da se bo bančno poslovanje kmalu vrnilo v normalne tirnice. Anastasiades sicer ni razkril, kakšne bodo te omejitve, ko bo v torek po desetih dneh svoja vrata odprla večina ciprskih bank.

Iz centralne banke pa so sporočili, da bosta do četrtka ostali zaprti dve največji ciprski banki, Bank of Cyprus in banka Laiki, in da bo limit za dvig na bankomatih 100 evrov.

V Bruslju so danes zgodaj zjutraj končno sprejeli dogovor o finančni pomoči Cipru v višini desetih milijard evrov. V okviru dogovora bodo veliki varčevalci v največji ciprski banki Bank of Cyprus, ki imajo denarne vloge nad 100.000 evri, zaradi enkratne dajatve ob okoli 30 odstotkov.

Drugo največjo ciprsko banko Laiki bodo zaprli, njeni nezavarovani depoziti nad 100.000 evri bodo zamrznjeni, v okviru konverzije depozitov za lastniški delež pa se jih bo porabilo za poravnavo dolgov Laikie in dokapitalizacijo Bank of Cyprus.

Pot do dogovora je bila težka

Z zadovoljstvom naznanjam, da je dosežen nov dogovor, pot do njega je bila težka, je povedal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Dogovor, dosežen danes, bi lahko bil po njegovih besedah sklenjen že v prvo, a ni bil, ker ni bilo političnega soglasja za to. Tako imamo sedaj "boljšo rešitev v slabših okoliščinah", je pristavil. Tokratna rešitev je po besedah šefa evroskupine boljša zato, ker je osredotočena na najbolj pereče probleme na otoku, ki so nakopičeni v dveh največjih ciprskih bankah. Predvideva namreč zaprtje najbolj problematične, druge največje ciprske banke Laiki, ki je "ni mogoče rešiti", in prestrukturiranje največje banke, Bank of Cyprus.

Banko Laiki bodo razgradili takoj, na "dobro" in "slabo" banko. Zavarovane vloge, torej vloge do 100.000 evrov, bodo prenesli v Bank of Cyprus. Delničarji, imetniki obveznic in nezavarovani vlagatelji v Laiki pa bodo izgubili vse. Ta rešitev bo po Dijsselbloemovih besedah prinesla 4,2 milijarde evrov. Tudi veliki varčevalci, imetniki obveznic in delničarji v Bank of Cyprus bodo utrpeli izgube, a za zdaj ni jasno, kolikšne. To bodo ciprske oblasti in trojka dorekli v prihodnjih tednih. A pomembno je, da mora imeti banka devet odstotkov kapitala, je pojasnil Dijsselbloem.

"Rešitev je salomonska. Denar ne bo šel za reševanje bank in obseg ciprskega bančnega sektorja bo prepolovljen na povprečje glede na BDP," so dogovor opisali viri v Bruslju.

Bančni sektor bo moral doseči povprečno velikost v EU

Do deset milijard evrov pomoči namreč Ciper ne bo mogel porabiti za dokapitalizacijo bank. Izjemno velik ciprski bančni sektor, ki je, upoštevaje le banke na otoku, več kot petkrat večji od državnega bruto domačega proizvoda, bo moral do leta 2018 doseči povprečno velikost v EU. "Imamo dogovor, ki je v interesu Ciprčanov in EU," je ob odhodu dejal ciprski predsednik Nikos Anastasiades. Eden ključnih elementov dogovora je sicer to, da ni potrebna njegova potrditev v ciprskem parlamentu, po navedbah Dijsselbloema zato, ker ne vključuje več spornega davka na bančne vloge. Evroskupina pričakuje, da bodo ciprske oblasti in trojka krovni dokument o programu pomoči, memorandum o soglasju, dorekle v začetku aprila.

Šefica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je ocenila, da je to "najboljši možni dogovor" v danih okoliščinah ter izpostavila tri vidike: program je osredotočen na reševanje problemov v dveh največjih bankah, breme je porazdeljeno med Evropejce in Ciprčane ter na ciprski strani med davkoplačevalce in nezavarovane varčevalce v omenjenih dveh bankah. To bo po njenih besedah zagotovilo "trajno in trdno" rešitev oziroma to, da bo ciprski dolg do leta 2020 omejen na okoli 100 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), za kar si je IMF vseskozi prizadeval. Lagardova je tudi povedala, da bo izvršnemu odboru IMF priporočila sodelovanje pri pomoči Cipru, a o številki ni želela govoriti.

Bruselj bo na Ciper poslal posebno skupino strokovnjakov

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy se je zavzel za čimprejšnje izvajanje dogovora, ki je bil za rešitev Cipra pred bankrotom dosežen ponoči. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je dejal, da bo gospodarstvo Cipra lahko ponovno zaživelo, dodal pa, da bo Evropska komisija na Ciper poslala posebno skupino strokovnjakov, ki bo pomagala ciprskim oblastem pri izvajanju dogovora. "Skupina bo osredotočena na zaposlovanje, konkurenčnost in rast," je zatrdil Barroso. Sestavil jo bo evropski komisar za denarne zadeve Olli Rehn, je še pojasnil.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz pa je menil, da se je treba naučiti lekcij. "Ciper se je izognil katastrofi in finančnemu kolapsu, območje evra pa dodatnim zapletom," je menil.

ECB bo nadaljevala z izredno likvidnostno pomočjo ciprskim bankam

Evropska centralna banka (ECB) je danes sporočila, da bo nadaljevala z nudenjem izredne likvidnostne pomoči ciprskim bankam, potem ko je Ciper z EU in Mednarodnim denarnim skladom sklenil dogovor o programu pomoči. ECB je sicer krizo na Cipru prejšnji teden pospešila, ko je zagrozila, da bo prenehala s pomočjo bankam.

"Svet ECB se je danes odločil, da ugodil prošnjam po zagotavljanju izredne likvidnostne pomoči ciprski centralni banki v okviru veljavnih pravil," so v sporočilu za javnost zapisali pri ECB.

Ko so ciprski poslanci prejšnji teden odločno zavrnili prvi osnutek dogovora o pomoči, ki je med drugim vključeval sporno obdavčitev bančnih vlog, manjših od 100.000 evrov, je ECB opozorila, da je pripravljena prekiniti pomoč ciprskim bankam, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Najnovejši dogovor, ki so ga dosegli danes nekaj ur preden naj bi ECB prekinil s pomočjo, bo sicer znatno prizadel največjo ciprsko banko Bank of Cyprus, prav tako pa predvideva zaprtje druge največje banke Laiki. Dogovor sicer ne potrebuje potrditev ciprskega parlamenta.

"Sedaj je neomajna implementacija določil dogovora ključna za Ciper, da bo lahko ponovno pridobil dostop do finančnih trgov in se čim hitreje vrnil h gospodarski rasti," so sporočili iz ECB.

Nadaljevanje izredne likvidnostne pomoči bo ciprskim bankam pomagalo, ko bodo v torek ponovno odprle svoja vrata, potem ko so jih zaprli 15. marca zaradi strahu pred begom kapitala. Zaprti pa bosta ostali omenjeni dve največji banki.

Več ciprskih bank je popolnoma odvisnih od pomoči ECB, saj brez nje sploh ne bi mogle normalno obratovati, še poroča AFP.

''Optimalne rešitve'' več niso bile možne

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je ponovil, da "optimalne rešitve" več niso bile možne, le "težke izbire", a zatrdil, da bo Evropa Cipru stala ob strani. Komisija bo vzpostavila tudi posebno delovno skupino, ki bo ciprskim oblastem nudila tehnično pomoč pri izvajanju programa. Pomoč Cipru bo prvič črpana zgolj iz stalnega reševalnega mehanizma ESM. Šef ESM Klaus Regling je danes pojasnil, da bo Ciper prvi obrok pomoči, če bo seveda šlo vse po načrtih, dobil v začetku maja.

Ciper je moral sicer zaradi zaostrovanja razmer in večanja negotovosti v minulih dneh sprejeti izredne ukrepe za preprečitev odliva kapitala ob ponovnem odprtju že dober teden zaprtih bank. Ti ukrepi morajo biti začasni, proporcionalni in nediskriminacijski, opozarja evroskupina. Kdaj bodo ciprske banke spet odprle svoja vrata, danes niso znali povedati.

S kriznih sestankov, ki so z nedelje na danes potekali v Bruslju, so sicer pricurljale informacije o grožnji ciprskega predsednika z odstopom ter o trenjih med Evropsko komisijo in IMF. "Pogovori so bili težki in intenzivni, a dosegli smo dogovor, ki ga podpirajo vse institucije in ciprske oblasti," je te govorice komentiral Dijsselbloem. Rehn pa je v povezavi z odnosi z IMF dejal, da so "prijateljski", a da se njegova žena pritožuje, češ da preživi več časa s Christine kot z njo. Lagardova pa je dejala, da so "morda bila tu in tam kakšna trenja", ter dodala, da ima s svojim možem podoben problem kot Olli Rehn z njegovo ženo.

Krizni sestanki pod težo ultimata ECB

Krizni sestanki v Bruslju so potekali pod težo ultimata Evropske centralne banke, ki je zagrozila, da bo brez dogovora o programu pomoči za Ciper izredna likvidnostna pomoč, ki je problematični banki ohranjala pri življenju, na voljo le še do ponedeljka.

Šef evroskupine je danes pojasnil, da bodo ta izredna posojila sedaj še naprej na voljo vsem ciprskim bankam, razen Laiki, ki bo pač propadla. Laiki je prejela devet milijard evrov takšnih izrednih posojil, ki jih bodo sedaj prenesli na Bank of Cyprus, ki je sama prejela milijardo evrov te izredne likvidnostne pomoči. Gre za nujno likvidnostno pomoč ali likvidnostno posojilo v skrajni sili (v angleščini emergency liquidity assistance ali ELA), ki jo lahko "v izjemnih okoliščinah" nacionalne centralne banke zagotovijo komercialnim bankam v težavah, če ukrep potrdi ECB.

Še vedno naj bi Cipru pomagala tudi Rusija, a Evropa se z Rusi po Dijsselbloemovih navedbah pogovarja le o podaljšanju ročnosti in znižanju obrestnih mer za obstoječe posojilo v višini 2,5 milijarde evrov, ki zapade leta 2016. Na vprašanje, kaj bodo na današnji dogovor rekli Rusi, ko se zbudijo, je Rehn med novinarsko konferenco odgovoril le, da so se Rusi že zbudili, saj je v Moskvi že jutro.

Medvedjev: Rusija bo preučila dogovor o pomoči Cipru

Ruski premier Dmitrij Medvedjev je napovedal, da bo Moskva podrobno preučila posledice dogovora, ki so ga zgodaj davi v Bruslju dosegli za pomoč Cipru pred bankrotom in ki naj bi po ocenah analitikov najbolj škodoval ruskim varčevalcem na otoku. Kasneje je predsednik države Vladimir Putin vladi naložil, naj sodeluje pri reševanju krize na Cipru.

Kot je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočil Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, je Putin ruski vladi naložil, naj podpre prizadevanja evroobmočja za rešitev ciprske krize. Šlo naj bi predvsem za "prestrukturiranje" leta 2011 dodeljenega posojila v višini 2,5 milijarde evrov.

"Predsednik Putin meni, da bi bilo treba podpreti prizadevanja ciprskega predsednika in Evropske komisije. Cilj mora biti premostitev krize v gospodarstvu in bančnem sistemu otoka," je še dejal Peskov.

Medvedjev pa je v prvem uradnem odzivu Rusije na nočni dogovor v Bruslju danes dejal, da mora Moskva ugotoviti, "kam se bo ta zgodba obrnila na dolgi rok in kakšne bodo posledice za mednarodni finančni in monetarni sistem, s tem pa tudi za naše interese".

Po oceni Berlina je dogovor o Cipru ustrezen tako za Nikozijo kot evroobmočje

Tako nemška kanclerka Angela Merkel kot nemški finančni minister Wolfgang Schäuble sta danes dogovor o Cipru ocenila kot dobrega. Kot je dejala Merkova, je dogovor ustrezen tako za Nikozijo kot območje evra, Schäuble pa je ocenil, da gre za pošten dogovor, ki bo povrnil zaupanje v Ciper in stabiliziral ciprsko gospodarstvo.

Merklova je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa izrazila zadovoljstvo, da so trojka, evroobmočje in Ciper dosegli dogovor.

Analitiki Cipru napovedujejo leta trpljenja, negotova je tudi njegova usoda v območju evra

Analitiki po doseženem dogovoru o pomoči Cipru ne kažejo pretiranega optimizma. Tej otoški državi in njenemu gospodarstvu napovedujejo leta trpljenja, po njihovem mnenju pa je - kljub dogovoru o pomoči - negotova tudi usoda države v območju evra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pomanjkanje hrane in zdravil že v nekaj mesecih

Strokovnjaki ocenjujejo, da bi do pomanjkanja hrane in zdravil lahko prišlo že v prihodnjih mesecih, saj podjetja pesti pomanjkanje denarja. Državo nato čakata (najmanj) dve leti globoke recesije z naraščajočo brezposelnostjo in le malo upanja na dolgoročno okrevanje.

Investitorji iz Rusije in drugih držav se bodo njenega finančnega sektorja verjetno izogibali. Ekonomistka Fiona Mullen, strokovnjakinja za Ciper, je dejala, da je dogovor o pomoči preprečil takojšen izstop Cipra iz območja evra, da pa se večina Ciprčanov sprašuje, ali povezave ne bi bilo bolje vendarle zapustiti takoj.

Posledice bodo čutili še desetletje

"Ciprčanom se zdi, da jih je prevaralo veliko držav. Mislim, da bodo posledice dolgoročne," je povedala Mullenova. Pričakuje, da bodo omejitve dvigov denarja z bank trajale še nekaj tednov. "To pomeni, da bodo imela podjetja težave pri izplačilu plač, kupovanju blaga ...," je dejala strokovnjakinja. Prepričana je, da o posledicah dogovora niso dobro razmislili.

Nekdanji guverner ciprske centralne banke Afxentis Afxentiou je prepričan, da bodo Ciprčani posledice občutili desetletje. "Ciper je utrpel velik udarec. Naš življenjski standard se bo občutno poslabšal. Čeprav se bo gospodarstvo morda pobralo v dveh do treh letih, bo naš življenjski standard za to potreboval najmanj desetletje," je prepričan.

Okrevanje gospodarstva bo sicer težavno, saj je finančni sektor, na katerem je slonelo gospodarstvo, močno prizadet. Ekonomist Neil MacKinnon je pojasnil, da bo zaradi zmanjšanja obsega finančnega sektorja veliko ljudi izgubilo delovna mesta, bančni sistem bo omejen, kar bo imelo hude posledice za gospodarstvo. Tudi on dvomi v obstoj Cipra v območju evra.