S poligrafijo sem se srečala leta 1995, ko sem prišla v kriminalistično službo. Izkazalo se je, da takratni poligrafisti niso imeli ustreznega znanja, saj niso bili deležni nobenega šolanja. Učili so se drug od drugega, brez strokovnega nadzora, kar bi lahko povzročilo napake. Neznanje in šarlatanstvo je nevarnost vsakega poklica. Leta pozneje se je začel projekt urejanja poligrafije. Zavedali smo se, da je treba najprej pridobiti verificirano znanje. Poligrafska šola na Hrvaškem je bila prvi korak, drugi je vodil v ZDA, kjer smo se povezali s Poligrafskim inštitutom ministrstva za obrambo in tamkajšnjimi vodilnimi strokovnjaki, sledilo je članstvo v APA in še mnogo izobraževanj v sklopu tega združenja, nazadnje lani, ko smo se na seminarju zbrali poligrafski preiskovalci z vsega sveta.
Ali bi lahko poligraf poimenovali tudi detektor laži?Poligrafska metoda ni detekcija laži, poligrafski instrument pa ne detektor laži. V praksi je sicer razširjeno zmotno razumevanje poligrafije v vlogi detekcije laži, vendar ne obstaja specifični psihofiziološki odziv na laž oziroma poseben psihofiziološki zapis sramu ali občutka krivde, ki ga ljudje običajno povezujejo z lažjo.
Kakšen je poligrafski test?Poligrafski test je sestavljen iz skrbno in natančno izbranih vprašanj v skladu s predpisanimi testnimi formati v posameznih poligrafskih tehnikah. Značilnost poligrafskih testov so prisilna izbira odgovora med »da« in »ne«. Vprašanja v poligrafskem testu imajo funkcijo dražljajev, ki naj bi pri testirani osebi izzvali fiziološke spremembe. Poligrafski testi niso standardizirani, ampak se oblikujejo za vsak primer in vsakega posameznika posebej. Predpisana je sicer vrsta vprašanja na posamezni poziciji, a vsebina je vedno prilagojena obravnavanemu primeru in testirani osebi. Predvsem se prilagodimo njenemu besedišču in zmožnosti razumevanja.
Poligrafsko metodo sestavlja več tehnik in pristopov. Nekatere tehnike vključujejo globalno oceno in vse razpoložljive informacije o primeru, analizo poligramov pa dopolnijo tudi z opaženimi besednimi in nebesednimi vedenjskimi znaki. Druge v oceni upoštevajo izključno numerično ovrednotene psihofiziološke odzive ter dosledno izključujejo vse »nepoligrafske« informacije. Oba pristopa dosegata visoko raven zanesljivosti, pri čemer ne gre spregledati nedopustnosti posplošitev. Poleg numeričnega pristopa k vrednotenju pozna polje psihofiziologije, ki uporablja za odkrivanje zavajanja poligrafski instrument, dve skupini tehnik. Pri prvi gre za odkrivanja zavajanja, pri drugi pa za odkrivanje poznavanja prikritih informacij, relevantnih dejstev in podobnega.
Se lahko pretenta poligrafsko testiranje?Tisti, ki menijo, da je poligraf mogoče pretentati, se motijo. Pretentati je mogoče le nekompetentnega poligrafskega preiskovalca. Motivacija oseb, ki poskušajo prevarati poligrafskega preiskovalca in so sodelovale pri obravnavanem dejanju kot storilci ali sostorilci, je jasna in razumljiva. Storilec poskuša prevarati poligrafskega preiskovalca zato, ker želi prikriti svojo vpletenost. Kompetentni poligrafski preiskovalci zato uporabljajo predpisane in preverjene procedure, ki so del že ustaljenega postopka poligrafske preiskave, ali pa jih uporabijo takrat, ko zaznajo poskuse varanja bodisi na zabeleženih zapisih na poligramu bodisi kakor koli drugače v kateri koli fazi izvedbe poligrafske metode.
Ali se lahko vznemirjenje napačno prepozna kot laganje?Če ste izbrali strokovno ustrezno usposobljenega poligrafskega preiskovalca, je ta bojazen odveč. Morda ste vznemirjeni, vendar to ne bo vplivalo na oceno verodostojnosti vaših navedb. Če boste iskreni, se bo to pokazalo tudi med poligrafskim testiranjem. Med zavajanjem ali laganjem pri pretežnem delu ljudi pride do dodatnega povečanja napetosti ob najbolj ogrožajočih vprašanjih. V teh primerih govorimo o tako imenovani motivaciji za laganje, ki samodejno okrepi fiziološke odzive. Psihofiziološka preiskava sicer lahko vzbudi pri različnih posameznikih različna čustvena stanja in telesni odzivi, ki ta čustva spremljajo, se med ljudmi razlikujejo. V stresnih situacijah so te razlike še večje. Vendar pa se določen vzorec fizioloških odzivov pri isti osebi dosledno ponavlja.
Kakšna je vaša predpriprava na poligrafsko testiranje?Vedno je treba poznati zgodbo in njene okoliščine. Moraš vedeti, kaj naročnika zanima. V zapletenih primerih je treba prebrati mnogo dokumentov. Priprava lahko traja več dni. Včasih je treba obiskati lokacijo, da preveriš, ali je tisto, kar nekdo pripoveduje, sploh mogoče. Na podlagi vsega tega se potem poligrafski preiskovalec odloči, katero tehniko bo uporabil, in naredi osnutek testa. Preden se testiranje sploh lahko začne, mora testirana oseba poznati vsa vprašanja, jih razumeti in nanje enoznačno odgovoriti. Šele po stimulativno-prilagoditvenemu testu se lahko začne pravo poligrafsko testiranje, če oseba nanj pristane. Z vsem tem se želimo izogniti učinku presenečenja, ki bi otežil razlago odzivov.
Poligraf na naših sodiščih pravzaprav nima nobene teže. Kaj menite o tem? Kako je s tem v tujini?To je stvar pravosodnega sistema in ne predmet moje stroke. V velikem delu zveznih držav ZDA se poligrafsko mnenje lahko uporabi kot dokaz na sodišču. Prav tako v nekaj evropskih državah, denimo v Nemčiji in Belgiji, če gre za preiskovanje spolnih zlorab otrok. Poligrafija je uveljavljena na Japonskem. Obsežne primerjalne analize različnih forenzičnih tehnik in verodostojnosti izjav prič v ZDA so pokazale, da je poligrafska metoda najbolj učinkovita, saj je vedno uporabna. Njene merske značilnosti, veljavnost, zanesljivost, občutljivost, so primerljive z mnogimi medicinskimi diagnostičnimi postopki. Med forenzičnimi tehnikami ima DNK-analiza boljše merske značilnosti, vendar ni vedno uporabna. Enako velja za daktiloskopijo. Verjetnost verodostojne izjave prič – sodišče jo upošteva – je primerljiva z izidom metanja kovanca, saj obstaja enaka možnost, da se bo prikazala cifra ali grb. Pred leti so upoštevali celo izpoved vedeževalke. Raziskovalni podatki potrjujejo visoko veljavnost in zanesljivost poligrafske metode, kadar jo izvedejo ustrezno usposobljeni poligrafski preiskovalci. Če je veljavnost, ocenjena pri raziskanih kaznivih dejanjih, merilo, je poligrafska metoda med najbolj zanesljivimi psihološkimi diagnostičnimi sredstvi oziroma metodami. Osebno menim, da težava ni v neustreznih merskih značilnostih poligrafske metode, znotraj katere imajo nekatere tehnike boljše in druge nekoliko slabše merske značilnosti. Lahko da so ravno dobre merske značilnosti ovira.
Kako je s poligrafiranjem zaposlenih v Sloveniji? Ali delodajalci uporabljajo te metode pri iskanju novega kadra ali kot preverjanje že obstoječega?Testiranje zaposlenih s poligrafsko metodo z zakonom ni izrecno prepovedano. Pri nas se občasno uporablja, vendar le ob prostovoljnem pristanku testiranih oseb za pojasnjevanje dogodkov, ki predstavljajo varnostno tveganje, lahko tudi za selekcijo.
Naj ponazorim z izmišljenim primerom. Veliko podjetje razpiše sto prostih delovnih mest. V postopku kadrovske selekcije ne uporabljajo poligrafske metode. Prijavi se 200 kandidatov, od tega 25 odstotkov takšnih, ki zaradi svojega preteklega vedenja ne ustrezajo standardom in zahtevam razpisa zaradi zlorabe opojnih substanc, prevare, nasilnega vedenja, hazardiranja in podobno. Če med prijavljenimi izberemo po naključju, bomo dobili 75 odstotkov »ustreznih« in 25 odstotkov »neprimernih« zaposlenih.
Drugo podjetje v razpisu mest objavi tudi, da je uporaba poligrafske metode del izbirnega postopka. Če nam naključje omogoči 50 odstotkov pravilnih odločitev, zelo skromno vzemimo, da nam prinese izvedba poligrafske metode 70 odstotkov pravilnih odločitev, kar je pomembno manj od realnega. Po izvedbi poligrafske metode izbiramo samo med tistimi, ki so test opravili. Z upoštevanjem nizke arbitrarno določene natančnosti poligrafske metode smo na 100 delovnih mest razporedili 87 »ustreznih« in 13 »neprimernih« oseb. Tudi izjemno nizka točnost poligrafske ocene je izboljšala možnosti »ustreznih« kandidatov za 12 na 100 in v enaki meri zmanjšala tveganje za izbor »neustreznih«.