REMA, evropska mreža za staro glasbo, bo danes prvič praznovala tako imenovani evropski dan stare glasbe, ki naj bi bil odslej živi spomenik evropski glasbeni dediščini. To je tudi dan, ko se spominjamo rojstva Johanna Sebastiana Bacha. Pri festivalu Seviqc Brežice se prazniku pridružujejo s koncertom, ki bo ob 20. uri v Narodnem muzeju Slovenije. Sodelovalo bo 28 slovenskih glasbenikov, ki so se do zdaj že uveljavili na področju stare glasbe, izbral pa jih je programski odbor, ki ga sestavljajo Janez Jocif, Domen Marinčič, Klemen Ramovš in Bor Zuljan. Koncert bodo prenašali prek portala U-Sophia v neposredno mrežo prenosov EBU, prek spleta pa bo ta dan mogoče spremljati tudi različna koncertna prizorišča po Evropi, konference, predavanja in okrogle mize.
Stara glasba obsega najdaljše zgodovinsko obdobje, kar pomeni več kot tisočletje glasbe, od srednjega veka do konca 18. stoletja. Sem sodijo mojstri, kot so Monteverdi, Bach, Händel, Bingen in drugi. Njihova mojstrska dela, ki so jih zapustili poznejšim generacijam, so močan simbol tudi naše civilizacije in skupne evropske identitete, kar je razlog, da je tej dediščini podporo izkazala tudi evropska komisija. Članica evropske komisije, pokroviteljica tega vseevropskega dogajanja ter komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou je obljubila še več podpore temu delu kulture in umetnosti. »To smo že dokazali s programom Kultura, zdaj pa smo predlagali nov program z naslovom Ustvarjalna Evropa, ki bo tekel od leta 2014 naprej, predstavljal pa bo osrednji del strategije pomoči EU kulturnemu in umetniškemu področju ter njegovi promociji. Pokroviteljstvo nad slovensko različico evropskega dneva stare glasbe je prevzela slovenska poslanka v evropskem parlamentu Zofija Mazej Kukovič.
Peter Pontvik, predsednik REMA, je ob tem dogodku poudaril, da stara glasba zajema tako obsežen repertoar, da ga mora sedanje občinstvo ponovno odkriti; gre za očarljiv in brezčasen jezik, ki nas še vedno neposredno nagovarja. »Govorimo o notnih zapisih stare glasbe, ampak v resnici vsa ta glasba obstaja samo, ko jo pevec ali inštrumentalist s svojo umetnostjo oživi in jo s tem naredi tudi sodobno,« pa razmišlja gambist, dirigent in skladatelj Jordi Savall. »Kot eden od likov Dostojevskega, ki pravi, da bo lepota rešila svet, tudi mi verjamemo v umetnost, ki je koristna za družbo, skratka v umetnost, ki nas prek lepote, miline, čustev in duhovnosti zmore spremeniti ter povečati našo občutljivost in solidarnost.« Svoje sporočilo ob evropskem dnevu stare glasbe je posredoval tudi umetniški vodja in direktor Seviqc Brežice Klemen Ramovš, ki je ponosen na slovensko sceno stare glasbe. Več kot trideset let je že, odkar je zasnoval svoj festival stare glasbe, danes pa ugotavlja, da je festival samostojen del vrhunske evropske scene stare glasbe in seveda tudi ugleden član REMA. Tudi Ramovš obljublja, da se bo scena za staro glasbo pri nas pospešeno razvijala še naprej.
Med slovenskimi nastopajočimi se bodo predstavili ansambli Capella Carniola, Nova Schola Labacensis, Ingenium Ensemble, Duo Bajt-Mihajlović, musica cubicularis ter nekateri posamezniki – Dalibor Miklavčič (čembalo), Benjamin Izmajlov (violina), Manca Izmajlova (mezzosopran), Borut Novaković (lutnja), Suzana Ograjenšek (sopran), Barbara de Costa (čembalo) in Kaja Kapus (čelo).im