Nekaj minut pred 22. uro, ko je postalo jasno, da bo imela v državnem zboru večino, ji je verjetno odleglo. Vendar ne za dolgo. Medtem ko sta jo po novem že varovala varnostnika, je na koncu ozkega hodnika prostorov Pozitivne Slovenije vidno nervozna oblačila svoj zimski plašč. »Robert, saj boš šel z mano v državni zbor!?« je zaklicala proti podpredsedniku največje parlamentarne stranke, ki se je na drugem koncu hodnika pogovarjal s strankarskimi poslanci in novinarji, ki so jih zanimala imena kandidatov za ministre. »Otroka si že dala spat. Tako da si lahko brez skrbi,« ji je v sproščenem tonu odvrnil Golob.

Ko se je Alenka Bratušek odpravljala na podpis koalicijske pogodbe v državni zbor, jo je do skrajnega roka za vložitev popolne ministrske liste enajste slovenske vlade ločilo manj kot 24 ur. Ker se je zatikalo pri finančnem, gospodarskem in obrambnem ministru, ji na svetu lastne stranke ni bilo lahko. Ker pa je strokovni sodelavci na tako pomemben dan niso pripravili – iste besede, zapisane na listek, je prebrala dvakrat in tako s svojo okornostjo v javnem nastopanju opozicijskim poslancem ponudila kost, ki jo bodo verjetno še dolgo glodali, ji je bilo še težje. In nič drugače ne bo v naslednjih mesecih, če ji bo največja opozicijska stranka ob zahtevnih nalogah, ki jo čakajo, bivanje na Gregorčičevi »popestrila« s šovinističnimi opazkami, kakršna je bila tista z dolžino njenega krila. A zase pravi, da je odločna, vztrajna in neposredna. »To mi omogoča, da večino stvari, ki si jih zadam, tudi izpeljem,« je kmalu po tem, ko je prvič sedla v poslanske klopi, svoje najboljše lastnosti v enem izmed sproščenih intervjujev ocenila prva predsednica vlade v samostojni Sloveniji, ki bo 31. marca praznovala 43. rojstni dan.

Vrtiljak strank

Tistih, ki Bratuškovo poznajo že od malih nog, tako pogumne besede prav nič ne presenečajo. Ker sta bila njena starša zelo zaposlena, je bila namreč že v osnovni šoli zelo samostojna. »Njena mati je bila zelo stroga in odločna profesorica. Odločen in brezkompromisen je bil tudi njen oče, ki je predsedoval žalskemu sodišču,« očitno podedovane značajske lastnosti opisuje eden izmed naših sogovornikov iz Žalca, kjer je premierka preživela svojo mladost. Čeprav Bratuškova, ki je kasneje končala srednjo naravoslovno-matematično šolo v Celju, rada poudarja, da je Štajerka, že dvajset let živi v Kranju, kjer si je s partnerjem Mitjo Cvjetičaninom, nekdanjim trgovskim potnikom Cetis Celja, po študiju na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ustvarila nov dom in družino. Sin je danes nogometaš kranjskega Triglava, kjer je bila kot članica upravnega odbora dejavna tudi premierka, hči, ki poje v pevskem zboru kranjske gimnazije, pa gre po maminih stopinjah, saj je Bratuškova v svoji mladosti igrala klavir, danes pa samo še obiskuje dogodke s klasično glasbo, opero in baletom. Po poročanju Financ je sicer nova predsednica vlade lastnica polovice stanovanjske hiše, velike 187 kvadratnih metrov, polovice 366 kvadratnih metrov velike parcele v Stražišču pri Kranju, dela ceste v istem kraju, polovice 1001 kvadratnega metra velikega sadovnjaka v Rupi pri Kranju, preden je postala premierka, pa je vozila avto mercedes A, letnik 2010.

Čeprav se je s politiko spoznala že kot strokovna uslužbenka na ministrstvu za finance – direktorat za proračun je vodila tako v Janševi kot v Pahorjevi vladi, medtem pa je sedela še v nadzornih svetih Stanovanjskega sklada in NKBM – se je kot političarka najprej izpostavila ravno v lokalnem okolju. Prvič je bila v kranjski mestni svet izvoljena leta 2006 na listi LDS, štiri leta kasneje pa je vajo ponovila še na listi neodvisne kandidatke za županjo Hermine Krt. »Rojena je za politiko. Čez dve minuti te proda, čez tri minute te kupi, čez pet minut te pozabi, čez deset minut te objame. Tako mora politik tudi delovati. Je zelo ambiciozna ženska. Značajsko je kot naročena za to, kar počne,« novo premierko ocenjujejo v Kranju. Če se ji leta 2008 na državnozborskih volitvah kot kandidatki stranke Zares ni uspelo prebiti v poslanske klopi, ji je veliki met v politiko na državni ravni uspel čez tri leta. Pred prvimi predčasnimi volitvami se je prvič včlanila v politično stranko, takratni predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković pa ji je nemudoma dodelil odgovorno nalogo: poleg Jadranke Dakić, Vasje Butine, Maše Kociper, Rajka Kende, Mirana Gajška in Stojana Pelka je namreč tudi sama postala programski vodja liste ljubljanskega župana za parlamentarne volitve, in sicer za področje stabilizacije javnih financ. Kociprova je novo premierko spoznala ravno v tej strokovni ekipi, danes pa se zdi, da sta nerazdružljivi (popravek, 21. 3., op. a.). »V njej nisem našla samo politične somišljenice in kolegice, temveč tudi pravo prijateljico. Takoj sva se ujeli. Ocenjujem jo kot toplo, prisrčno in odločno osebo s smislom za humor,« je Bratuškovo med včerajšnjo izredno sejo državnega zbora opisala poslanka PS.

Široko odprta vrata

Kdo je Bratuškovi tako na široko odprl vrata v Pozitivno Slovenijo, ki sta se ji v istem obdobju pridružila tudi njena politična sopotnika Elvis Duraković (direktor kranjske podružnice NKBM) in poslanec Alojzij Potočnik, nam naši sogovorniki niso znali pojasniti. Na eni strani je slišati, da Jankovićevi kadroviki iz Kranja niso bili ravno naklonjeni Bratuškovi in da je večje zaupanje uživala v Ljubljani, na drugi strani pa nekateri poudarjajo, da sta se ljubljanski župan in nova premierka spoznala že pred ustanovitvijo stranke in da je bilo samo vprašanje časa, kdaj bosta začela tudi uradno sodelovati. »Določili smo novo ime, ki pred volitvami ni bilo na noben način povezano s krogom Zorana Jankovića. Ni iz Ljubljane in ni bila del njegove ekipe ne v Mercatorju ne v Mestni občini Ljubljana,« pa je po seji sveta stranke, na kateri so zaradi zamrznjenega Jankovićevega statusa kot vodjo stranke določili ravno Bratuškovo, povedal podpredsednik Pozitivne Slovenije Robert Golob.

Novinka v politiki je po sedmih dneh od tistega stresnega marčevskega večera, ko je svet dobil novega papeža, vse postopke za sestavo nove vlade uspešno pripeljala do konca. Čeprav se ji ni bilo enostavno odločiti za vstop v politiko, pa priznava, da je cilj vsakega politika, da nekoč postane predsednik vlade. In če pred enim letom to ni uspelo Zoranu Jankoviću, je v enem letu Alenki Bratušek.