Kljub popravkom sporne uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki jih je po burnem nasprotovanju prostorske stroke in občin v četrtek, komaj dober teden dni po uveljavitvi nove uredbe, sprejela vlada, se v občinskih vrstah še naprej sprašujejo, katerim posebnim interesnim skupinam je želela ugoditi vlada. »Nekateri župani so uredbe morda veseli, ker bodo z njo rešili stare probleme črnih gradenj, toda dobili bodo še desetkrat več novih težav,« je bilo slišati v njihovih vrstah.
Najbolj glasno so se novi uredbi uprli v slovenski Istri, kjer tudi po spremembah ne opuščajo misli na ustavno presojo uredbe oziroma na vložitev predloga za zadržanje njenega izvajanja. »Tudi popravljena uredba še vedno dovoljuje gradnjo na kmetijskih zemljiščih. Resda je po novem treba graditi v skladu s prostorskimi oziroma drugimi akti občine, toda ker je bila do nove uredbe gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov urejena z državnimi normativi, podrobnejših določil v našem prostorskem načrtu ni,« pojasnjuje Boris Kočevar s piranske občine.
Kmetijski objekti niso le za kmete
V takšnem primeru se upoštevajo določila nove uredbe, ki pa tudi po mnenju Skupnosti občin Slovenije (SOS) kljub spremembam še vedno omogočajo široko legalizacijo nelegalnega početja posameznikov. »Popravki so omejili število pomožnih objektov iste vrste na posamezni parceli in uveljavili prepoved bivanja tudi v nezahtevnih objektih (uredba je sprva prepovedovala le bivanje v enostavnih objektih, op. p.), vendar pa lahko investitor še vedno postavi različne vrste objektov na isti parceli, recimo skedenj, vinsko klet, kaščo..., vsakega do velikosti 150 kvadratnih metrov, brez omejitve etažnosti. Uredba še vedno v manjšem delu dopušča gradnjo enostavnih objektov do površine 20 kvadratnih metrov tudi na zemljišču, ki sploh ni last graditelja. Še posebej problematično pa je dejstvo, da uredba uzakonja kršenje sprejete zakonodaje, saj ljudem sporoča, da jim ni treba spoštovati veljavnih predpisov, saj bo slej kot prej sprejet neki predpis, ki bo kršitvam dal odvezo,« so zapisali v skupnosti.
S popravki je vlada sicer prepovedala, da bi se nezahtevni objekti smeli uporabljati za bivanje, toda Kočevar opozarja, da še vedno ni določila nobenih normativov, kdo sploh sme postaviti kmetijsko-gozdarski objekt. Že pred uveljavitvijo sporne uredbe so namreč na občini ugotavljali, da ljudje prosijo za gradbeno dovoljenje za gradnjo skednjev, čeprav objekti nikoli ne bodo služili kot skednji, temveč kot počitniški objekti.
»Za navadno vrtičkarstvo gotovo ne potrebujete 150 kvadratnih metrov velikega skednja na 400 kvadratnih metrov veliki parceli. Preden je pristojnost nad temi stvarmi prevzela država, je bilo v občinskih odlokih na primer zapisano, da mora posameznik za postavitev 90 kvadratnih metrov velikega kmetijskega objekta obdelovati vsaj en hektar zemlje. K temu je morala dati soglasje tudi kmetijska služba in ta še kako dobro ve, kdo je pravi pridelovalec in kdo ne. Ta uredba pa ne postavlja nobenih pogojev, skedenj lahko zgradi vsak,« pripoveduje Kočevar.
Lov na prostor je še vedno odprt
Vlada je s popravki občinam sicer omogočila, da z odloki spet natančneje določijo pogoje gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov, toda do njihovega sprejetja je po Kočevarjevih besedah odprt prosti lov na prostor. »Kmetijska zemljišča na Obali so že tako desetkrat dražja kot recimo v Prekmurju, prejšnji teden pa jih je sodišče prodajalo po sedemindvajsetkratniku izklicne cene. Tisti, ki bo dovolj hiter, bo zajahal konja. Določenih anomalij v prostoru ne bo mogoče preprečiti, čeprav bodo naši občinski svetniki predvidoma že aprila sprejemali odlok, ki bo uredil te stvari.«
Takšni odloki bodo potrebni tudi v številnih drugih občinah, saj večina še ni sprejela novih, sodobnejših prostorskih načrtov, ki bi natančneje opredeljevali tudi gradnjo pomožnih objektov. Ena od izjem je novomeška občina, ki ima v svojih predpisih po besedah Izidorja Jerale z občinskega oddelka za okolje in prostor dovolj podrobno opredeljene prostorske pogoje za nezahtevne in enostavne objekte, da je njihova gradnja razumna. »Problem pa nastaja za tiste vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so z novo uredbo na novo določeni. Pojma majhna stavba nimamo opredeljenega v nobenem prostorskem aktu, ker je to popolnoma nov pojem, ki ga vlada uvaja z uredbo.«
Tudi sicer so v uredbi zelo odprta vprašanja rabe pojmov. »Tako na primer ne vemo, katere zemljiške parcele so parcelirane v skladu s prostorskim aktom, ne vemo, ali so gradnji namenjene tudi gradbene parcele, ki so bile z odločbo določene kot gradbene parcele od leta 2003 do leta 2007. Pričakovali smo, da bodo v uredbi uporabljeni ključni pojmi iz uradno vodenih javnih evidenc o nepremičninah in prostoru,« pripoveduje Jerala. Predvsem pa so pričakovali, da bo uredba zahtevala vsaj osnovno evidentiranje enostavnih in nezahtevnih gradenj, da lahko občina vodi statistiko sprememb in stanja v prostoru. »Sploh smo nezadovoljni s pojmovno zmedo ne samo te uredbe, ampak tudi drugih prostorskih predpisov. Tu je uredba zelo šibka in verjamemo, da bi jo bilo mogoče v odprtem dialogu in sodelovanju bistveno izboljšati,« še pravi Jerala.
Podobno so v SOS prepričani, da »tedensko spreminjanje tako pomembne materije, brez ustreznih strokovnih soočanj tistih, ki bodo morali uredbo izvajati, ne more prinesti dobrih rešitev«. Zato ministrstvo za infrastrukturo in prostor tudi po spremembah uredbe pozivajo, naj organizira nujni sestanek, na katerem bi lahko skozi dialog našli ustrezne strokovne rešitve.
Iskanje zakonskih lukenj je nacionalni šport
Kajti tako kot primorske tudi recimo kranjskogorske izkušnje kažejo na to, da investitorji vedno iščejo luknje v zakonskih določilih pri urejanju prostora. Župan Kranjske Gore Jure Žerjav se boji, da bo temu tako tudi tokrat: »Če bo nekdo želel graditi bivalni objekt na kmetijskem zemljišču in bo uredba glede tega dvoumna, bo to zagotovo storil. Če uredba res pušča dvome glede takih gradenj, bi jo bilo treba spremeniti.«
Še najmanj težav z novimi predpisi ima bohinjski župan Franc Kramar. Čeprav ni prepričan, da so vse rešitve najbolj pametne, opozarja, da uredba prinaša tudi dobrodošle spremembe. »Ne morete si predstavljati, kakšne težave je imela neka občina že pri pridobivanju dovoljenja za gradnjo kolesarske steze, čeprav je bilo treba za to samo asfaltirati že narejeno pot.« Po novem velja kolesarska steza za enostaven objekt, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno. Tudi v Bohinju ga niso potrebovali. Toda Kramar opozarja, da so oni kljub temu v nekoliko drugačnem položaju kot recimo slovenska Istra. »Naša občina leži v varovanem območju, zato bodo za gradnjo novih objektov še naprej potrebna vsa naravovarstvena oziroma kulturnovarstvena soglasja.«
