Voyager 1 je že lani poleti na Zemljo pričel pošiljati signale o kozmičnih spremembah. Zabeležil je namreč porast visokoenergijskih delcev oziroma kozmičnih žarkov, ki so mu prihajali naproti iz medzvezdnega prostora, hkrati pa je tudi zaznal upad intenzivnosti energijskih delcev, ki so prihajali za njim, torej s Sonca.
Avgusta lani se je zgodil zanimiv pojav, ko se je v le nekaj dneh heliosferična intenziteta ujetega sevanja precej zmanjšala, intenziteta kozmičnih žarkov pa se je bistveno povečala. »Kot bi bilo pričakovati ob prehodu v medzvezdni prostor,« je takrat razlagal Bill Webber iz univerze v ameriški zvezni državi Nova Mehika.
Na delu že več kot 35 let
Dve sondi, Voyagerja 1 in 2, je Nasa izstrelila leta 1977, njuna osnovna naloga pa je bilo preučevanje planetov Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna. To nalogo sta sondi opravili leta 1989. Nato so ju usmerili proti središču naše galaksije, Rimske ceste.
Vir energije, ki temelji na plutoniju, se »Popotnikoma« izteče čez približno deset do petnajst let. Nato bosta sondi postali »tiha veleposlanika« Zemlje v prostrani galaksiji.
Medzvezdno območje je od Zemlje oddaljeno več kot 18 milijard kilometrov, kar pomeni 123-kratnik razdalje med našim planetom in Soncem.
Nasa novico zanikala
»Slišali smo za tovrstne današnje govorice, a naši strokovnjaki za Voyager so si enotni, da sonda še ni zapustila Sončevega sistema,« je v Pasadeni dejal vodja Nasinih projektov Edward Stone.
