Vam številna priznanja godijo? Glede na to, da so jih zaposleni, lokalna pa tudi širša skupnost že vajeni, je to verjetno tudi določen pritisk.

V tej kratki zgodovini so postala kar nekakšna obveza. Ko sprejmem neko priznanje ali nagrado, zares čutim veliko družbeno odgovornost do sodelavk in do sodelavcev pa tudi do širšega okolja. Nagrada je res podeljena za nazaj, za dobre pretekle dosežke. A je pri tem tako kot pri smučarju, ki za dober nastop dobi medaljo. Za naslednjo se je spet treba boriti. Gre za to, da se vedno, ko prejmemo kakšno nagrado, že začenjamo boriti za naslednjo. Nagrado za svoje delo prejmemo vsi, od laboranta, ki opravi kalibracijo, do tržnika, ki storitev proda, in nas vodilnih, ki vse skupaj vodimo. Začutimo nekega zmagovalnega duha in nagrada po navadi »sede« vsakemu. Zato smo danes (pogovarjali smo se včeraj, op.p.) na podelitvi videli vseh 57 zaposlenih. Vsi so vstali in pomahali. To v Sloveniji ni navada in to moraš imeti v sebi. Gre za pripadnost, lojalnost. Gre za vrednote, ki jih vedno poudarjamo in so združene v vodi, zemlji, zraku. Voda je vir življenja in iz nje črpamo vrednote, kot so zaupanje, kakovost in točnost. V zemljo smo zapisali strokovnost, poštenost pri delu in čistost rezultata. Zrak pa nam pomeni inovativnost, odprtost in neskončnost. Pri nas širini duha puščamo prosto pot.

Nagrade vedno posvečate zaposlenim, zdi pa se tudi, da vaš kolektiv čuti veliko pripadnost podjetju. Kakšno je to vaše sanjsko moštvo?

Ja, res bi mu lahko tako rekli. Lahko sem vesel, da imam tako ekipo, na katero se vedno lahko zanesem. Pa to ni le neka floskula. Vsak dan krepimo odnose, vse skupaj se začne že ob jutranji kavi. Tam se začnemo pogovarjati. Tako nas že zjutraj zajame pozitivna energija. Skoraj vsak dan se pojavi kakšen dober predlog, začnemo se o njem pogovarjati in tistih nekaj jutranjih minut nas zbudi. Od prvega do zadnjega v podjetju stremimo k temu, da nekaj ustvarimo, da naredimo dobre pogoje za vse nas v podjetju in za naše partnerje.

Ste dobitnik priznanja za poslovno odličnost. Sem seveda ne sodijo le dobri poslovni rezultati, kajne?

Seveda ne. Gre za spoštovanje prav zgoraj omenjenih vrednot, ki pa jih imamo v naši strategiji zapisane že nekaj časa. Gre za kulturo poslovanja, za kulturo vsakega posameznika v podjetju. Gre za odgovornost do družbe, do strank, do zaposlenih, do okolja. Seveda so na koncu pomembne tudi številke. Naš posel je naš kruh in brez dobrih finančnih rezultatov ni podjetja, a tu je pomembno še marsikaj drugega. Mi smo ob tej priložnosti izdali knjigo Kultura odličnosti, v kateri smo pojasnili, kakšna kultura vlada v tej hiši in v vseh naših podjetjih. Vsak sodelavec morda ne bo vedel na pamet vseh zapisanih vrednot, vsak pa ve, kako se mora obnašati v podjetju in kako do strank. Veliko damo na interno izobraževanje, vse znanje, ki ga pridobimo, prenašamo na vse zaposlene. Dan po podelitvi priznanj pa se že vprašamo, kje so še rezerve.

Začeli ste pred dobrima dvema desetletjema v tastovi garaži, za vami pa je prelomno leto. Potem ko ste obvladali trg meritev in umerjanja merilnih naprav, je čas za širitev.

Danes je v skupini že šest povezanih podjetij. Širimo se na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino, Srbijo. Prebujamo se v Makedoniji. V začetku leta smo prevzeli kemijski laboratorij Iskraemeca v Kranju. Veliko energije vlagamo v novo podjetje Lotrič certificiranje. Prevzeli smo tudi enajst vrhunsko usposobljenih in izkušenih zaposlenih. Neizmerno veliko znanja je v teh ljudeh in to je bilo naše vodilo, ko smo se odločali, ali se spopademo s tem izzivom. S tem podjetjem delamo velike premike v smeri preizkušanja materialov. To so popolnoma novi postopki, ki jih do zdaj v svoji ponudbi še nismo imeli.

V strategiji podjetja imate zapisano, da boste merili pitno vodo, zdravo prehrano, čist zrak. Videti je, da zdaj uresničujete te cilje. Se da izmeriti tudi stopnjo zdrave prehrane?

To vizijo smo zapisali leta 2009. Zagotovo takrat ni nihče razmišljal o tem, da bomo enkrat prevzeli laboratorij, ki se ukvarja tudi z merjenjem odpadnih voda, s preizkušanjem materialov za embalaže prehrambnih izdelkov. Očitno je bila to vizija našega podjetja, ki jo zdaj uresničujemo. Prejšnja vizija je bila, da postanemo prepoznavni in vodilni v regiji. To nam je uspelo in zdaj moramo naprej. Povem po pravici, da zaradi mene ne. Zanimivo je, da me k stalnim spremembam rasti silijo in nagovarjajo zaposleni. Zdaj recimo vlagamo veliko napora v izračun ogljičnega odtisa izdelka, organizacije in procesa. Najprej smo se seveda tega morali naučiti. Pri tem so nam veliko pomagale prav strokovnjakinje kranjskega podjetja. Ogljični odtis je merljiv in v prihodnosti bodo potrošniki zahtevali ta podatek in mi moramo biti pripravljeni, da ga ponudimo. Treba se je začeti ukvarjati s tem, kako vsem nam zagotoviti boljšo kakovost bivanja. V Sloveniji smo še mnogo bolj občutljivi za podnebne spremembe. In to je na neki način treba izmeriti, saj se bodo te spremembe odražale v ekstremnih naravnih pojavih. Mogoče je odgovor na to, kaj želimo, prav ta premik v izračun ogljičnega odtisa.

Pa je v času krize res primeren trenutek za take poslovne preskoke? Navsezadnje zahtevajo veliko vlaganja, investicij.

Že res, a bolj kot to veliko znanja. Le znanje je tisto, ki lahko premaga krizo. Izjemno dobro sodelujemo s centri znanja, kot so Inštitut Jožef Stefan, kemijska, elektro fakulteta. Seveda pa moramo ohranjati našo osnovno dejavnost – popravilo in umeritev tehtnic. S tem sem začel pred 22 leti. Ob vsem tem pa je treba gledati, kam gre meroslovje.

Dobro, ampak ne boste rekli, da ste imuni za kreditni krč, slabo poslovno klimo, finančno oziroma plačilno nedisciplino, visoke obrestne mere. Na vse to ne morete vplivati, vas pa kljub viziji in znanju in sposobnim sodelavcem zagotovo prizadenejo. Kaj je z investicijami?

Seveda. Gre za dnevne probleme, ki jih ne bi bilo treba. Pa še stroške nam dvigujejo. V računovodstvu imamo dodatno zaposlenega, ki se ukvarja samo s plačilno nedisciplino. Še vedno delujemo v večini na domačem trgu, zato smo za vse domače težave še toliko bolj občutljivi. Kljub vsemu smo dosegli podobne poslovne rezultate kot predlani. Se pravi, ustvarili smo za 2,7 milijona evrov prometa, dobiček je enak kot leto prej. Sicer pa trikrat na mesec spremljamo poslovanje podjetja in s podatki so seznanjeni vsi zaposleni. Glede investicij pa smo previdni, a hkrati ne zamujamo priložnosti. Taka je bila tista v Kranju. Veste, tudi sosedova parcela se prodaja samo enkrat in takrat moraš ne glede na krizo in drag denar zagrabiti priložnost.

Če bi morali še enkrat začeti znova, še enkrat začeti samostojno podjetniško pot, bi se v teh časih sploh dalo?

Ne več na tak način, a ne nujno, da kaj težje. Pred dvajsetimi leti so bile odprte poti za marsikatero dejavnost, ki se je zdaj že razvila. Na drugih področjih pa je priložnosti za podjetnike zagotovo še precej. Samo voljo moraš imeti do tega. In pa seveda veliko znanja. Lahko gre za študente s teoretičnim znanjem, lahko pa za dobre obrtnike, ki obvladajo svojo obrt. Z vztrajanjem se da. Je pa tako, da se mora vsako podjetje po dveh, treh desetletjih odpreti in preseči meje domačega trga. To počnemo sedaj in upamo, da bomo čez nekaj let imeli dovolj široko mrežo našega podjetja, kar bo zagotovo pomenilo tudi lažje vzdrževanje našega lastnega razvoja.

Kje je pri tem vloga države? Kaj pričakujete od politike, tudi od nove vlade?

Nasvetov ne maram dajati in jih ti ljudje tudi ne potrebujejo, saj sem prepričan, da gre za odgovorne posameznike. Problem so neodgovorne izjave, so akcije politikov, ki nas čez noč pahnejo v težave in dobivamo klice ter pošto z obvestili o krajšanju plačilnih rokov. V zadnjem času pa je bilo narejenega tudi veliko dobrega, recimo sprejem dveh pomembnih reformnih zakonov. Vsak tak signal sporoča tujini, da nekaj spreminjamo, to je sporočilo bonitetnim hišam, njihove odločitve pa za nas povsem konkretno pomenijo odstotek slabšo ali boljšo obrestno mero pri kreditiranju razvoja. Tako enostavno to gre. Zato bi morali biti vsi odgovorni do svojega dela. Od države predvsem pričakujemo stabilno poslovno okolje.