V zadnjih letih postaja varčevanje vse bolj del našega življenja. Nedavno me je presenetil prispevek televizijskih avtomobilističnih novinarjev, ki so govorili o tem, kako z vožnjo zmanjšati porabo goriva. Tisti, ki so še do včeraj poveličevali konjske sile in kubične centimetre ter bolj v obrobju izdali tudi porabo, sedaj kot nosilne teme uvrščajo varčevanje z gorivom med samo vožnjo. Ni vse le nakup varčnega vozila, ogromno je mogoče privarčevati tudi z načinom vožnje. Ko je Mitja Holynski pred več kot desetimi leti ustanovil šolo varčne vožnje in govoril o defenzivni vožnji, so se mu skoraj vsi smejali. Varčna in defenzivna vožnja sta zelo tesno povezani, saj z njima dosežete manjšo porabo goriva in obrabo drugih naprav v avtomobilu (sklopka, zavorni diski…), pomenita pa tudi veliko pridobitev v sami varnosti.

Načrt varčevanja

Varčevanje z energijo ne obsega le nakup električnih strojev razreda A, ampak številna področja, ki izsušujejo našo denarnico. Vse od električne energije, kurjave, vode, telefona, televizije, ki dandanes ni le strošek, ki zadeva le predplačnike električne energije, do varčevanja, ki bo prej ali slej povezano tudi z ločevanjem smeti, saj lahko v prihodnosti pričakujemo, da bodo smetarji začeli različno zaračunavati odvoz odpadnih surovin, vsaj če sodimo po glasovih, ki se v zadnjih časih vse pogosteje pojavljajo, da je treba ločevanje in odlaganje odpadkov posodobiti ter spremeniti. Pri tem varčevanju bo kmalu treba gledati celo na vodo, ki priteče z vaše strehe. Prav ste prebrali. Tudi deževnica z vaše strehe bo prej ali slej večji strošek.

Eno osnovnih vprašanj je, kako se lotiti varčevanja in kje začeti. Morda z zamenjavo vseh žarnic in vestnim ugašanjem? Zagotovo je v interesu vsakega, da zmanjša določene stroške, zaradi svoje lenobe ali površnosti pa marsikdaj ne storimo vsega. Tudi zato se je zmanjševanja stroškov treba lotiti načrtno. Najprej sistematično razgrnite vse stroške, ki jih imate. Lahko tudi s pomočjo položnic, ki jih plačujete vsak mesec. Vsako področje posebej premislite, vprašajte se, kje so možnosti za zmanjševanje, in se sistematično lotite tega. Preverite možnosti znižanja tako porabe kot tudi morda cene storitve. Korak za korakom in zmanjšali boste stroške in temeljito spremenili tudi svoje ravnanje, ki bo postalo racionalno.

Ko že omenjamo položnice. Že tukaj morate preveriti stroške oziroma provizije, ki jih plačujete. Najcenejše je seveda neposredno plačevanje (v komunalnem podjetju, časopisni družbi, elektropodjetju…) s tem, da so v nekaterih občinah že uvedli storitev plačevanja položnic brez provizije. Najdražje je plačevanje položnic na bančnem okencu. Bolj ugodno je plačevanje preko bankomata, pozorni pa bodite tudi na majhno podrobnost, ki se ji reče plačevanje položnic na bankomatu svoje banke (enako velja tudi za dvig denarja z bankomatov), saj je ta storitev na bankomatih drugih bank bistveno dražja. Položnice lahko plačujete tudi v trgovinah, med prvimi pa je to storitev uvedel Tuš, ima jo tudi Mercator, za položnico pa zaračunajo, samo kot primer 65 centov, na bankomatu NLB pa je na primer provizija za komitente banke 60 centov, za druge pa 0,94. Če boste plačali položnico na bankomatu namesto v banki, boste samo pri eni položnici, na primer pri NLB, prihranili več kot en evro. Najcenejši način plačevanja položnic, če odmislimo neposredno plačevanje, je preko spletne storitve elektronskega bančništva s posameznim plačevanjem položnic (provizija 0,33 evra pri NLB), najugodneje pa je z neposredno obremenitvijo.

Deževnica in ponikalnice

Preden se lotimo posameznih stroškovnih področij, še nekaj besed o deževnici in smeteh. Pred časom je komunalno podjetje Celje začelo občanom zaračunavati strošek odvajanja padavinskih voda. Ta strošek plačujemo v bistvu vsi, skrit pa je v ceni za odvajanje odpadnih voda, po novem pa ga je treba obračunati posebej, s tem, da tudi evropske direktive narekujejo, da je potrebno meteorno vodo odvesti v ponikalnico na zemljišču lastnika, če je mogoče, seveda. Tukaj lahko veliko prihranite. Ta strošek vas ne bo bremenil, če boste imeli urejeno ponikalnico ali pa boste vodo zadrževali v cisternah in le viške odvajali v kanalizacijo (polovična cena). Za 120 kvadratnih metrov veliko streho naj bi ta strošek znašal kar okoli šest evrov na mesec s tem, da je to razmeroma majhna streha, streha srednje velike enodružinske hiše pa je velika od 160 do vsaj 200 kvadratnih metrov, kar po tem izračunu pomeni že devet evrov mesečnega nadomestila, na leto pa to predstavlja že več kot sto evrov.

Ureditev ponikalnice za meteorno vodo je relativno preprosto, odvisno pa je tudi od vrste tal. Lahko jo zgradite sami. Treba je izkopati večjo luknjo v zemljo, vanjo napeljete cevi meteorne vode, potem pa jo obložite z večjimi skalami in zgoraj naredite betonski pokrov. Usipanje zemlje v ponikalnico preprečite s posebno tkanino iz trajnega materiala. Obvezno morate na cevovodu do ponikalnice urediti sifon, ki ga je mogoče čistiti. To je posebej pomembno pri strehah, ob katerih je veliko dreves. Drugi način so posebne plastične ponikalnice ali košare, ki jih vgrajujejo tudi lastniki večjih parkirišč, saj morajo že sedaj meteorno vodo odvajati v ponikalnice. Zelo dobra opcija je tudi uporaba deževnice, ki jo lahko speljete v obstoječe cisterne, navadno betonske, prav tako pa tudi plastične cisterne ne predstavljajo tako velikega stroška, čeprav spet ni tako majhen. Kapnico lahko uporabljate vse od pranja avtomobilov do zalivanja vrtov, ob novogradnji pa je smiselno vgraditi tudi sistem hišne oskrbe z deževnico za sanitarno porabo, denimo stranišča in podobno. Tukaj je potreben sicer dvojni vod, ampak ob gradnji dodatne cevi ne predstavljajo velikega stroška. Če se odločite za to naložbo, priporočamo vkop cisterne in potem še izgradnjo manjše ponikalnice, skozi katero v tla odtečejo viški vode, ob tem pa še to: uporaba vodovodne vode za zalivanje je izjemno draga.

Šola racionalnega ravnanja

Morda boste vprašali, zakaj vas v tem prispevku o varčevanju morim z ločevanjem odpadkov. Zagotovo je to ena najboljših šol doslednosti racionalnega ravnanja. Najlaže je vse smeti vreči v en smetnjak, ampak to je že sedaj lahko zelo drago zaradi kazni. Lotite se doslednega ločevanja odpadkov in predvsem poskrbite tudi za hranjenje. Če imate v vaši bližini ekološki otok, je to bolj enostavno, sicer pa je treba poskrbeti za hranjenje vsega, od plastike do časopisov, morda je ločevanje bioloških odpadkov še nekako najbolj zoprno. Tako je samo v začetku. Če imate rjavi smetnjak, potem pač plačujete za odvoz, vendar je tudi v tem primeru smiselno uporabljati posebne biorazgradljive vrečke. Dejstvo je, da bo zabojnik, če mečete biološke odpadke neposredno vanj, ne glede na redno pranje smrdel tri kilometre daleč. Najbolj optimalno in racionalno je, če obstaja ta možnost, uporaba lastnega kompostnika. Ker pa je ta praviloma vsaj malo oddaljen od hiše, je neprimeren za sprotno odlaganje odpadkov. Tukaj se posebno izkaže posebna posoda organko in posip biogen, ki pospeši fermentacijo. Poleg tega pa fermentacijska tekočina, ki jo lahko iztočite skozi pipico na dnu posode, preizkušeno pospeši fermentacijo tudi v greznici. Če imate razmeroma dobro pretočno greznico, se vam vseeno stalno pojavlja težava tako imenovanega klobuka na površini in posledično lahko pride do zamašitve cevi. Če uporabljate biogen, bo vsa vsebina greznice ves čas tekoča in spet boste imeli manjše stroške. Deloma fermentirane organske odpadke stresete v kompostnik in relativno hitro pridelate uporaben kompost. Ob tem pa še opozorilo: preverite vse postavke na računu komunalnega podjetja...