Do večje spremembe policijske zakonodaje glede pritožbenega postopka je sicer prišlo že leta 2003, ko so del pritožbenega postopka, ki je do takrat bil v popolni pristojnosti policije, prenesli na ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Takrat je bila uvedena prva stopnja oziroma t. i. pomiritveni postopek, kjer se je nastali spor poskušal rešiti v policijski enoti, kjer je nastal. Druga novost pa je bilo vključevanje "zunanjih predstavnikov civilne javnosti" v pritožbene senate, je dejal Žaberl.

Do tokratne spremembe zakonodaje je prišlo zaradi spoznanja, da bi bilo potrebno ta postopek še nadgraditi. Namen sprememb je večja vloga MNZ, ki bo odslej bdel tudi nad pomiritvenim postopkom; poštenost postopka, ki bo tako pritožniku kot policistu, zoper katerega je bila podana pritožba, omogočal popolno sodelovanje v procesu; ter transparentnost in smiselnost postopkov.

Nova zakonodaja tako podaljšuje pritožbeni rok s 30 na 45 dni in uvaja negativno definicijo pritožbe. S to naj bi preprečili pritožbe državljanov, ki so se na tak način želeli "izogniti plačilu globe ali morebitnemu kazenskemu postopku", še pojasnjuje Žaberl.

Nova pristojnost

Med ostalimi pomembnejšimi novostmi, ki jih je izpostavil Žaberl, je tudi pristojnost MNZ, da odloča o tem, kako se bo pritožba reševala; aktivna vloga posameznika v procesu; in t. i. obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da je policija tista, ki mora v primerih hujšega poseganja v temeljne svoboščin in človekove pravice dokazati, da je prišlo do navedenega ukrepa policista.

V zadnjih petih letih so sicer zabeležili upad števila pritožb zoper ravnanja policistov, je povedal vodja sektorja za pritožbe zoper policijo Gregor Hudrič. Tako naj bi v lanskem letu bilo vloženih 479 pritožb, leto pred tem pa 627.

Lani je bilo uspešno zaključenih 45 odstotkov postopkov reševanja pritožbe pri vodji policijske enote v pomiritvenem postopku, delež neuspešno zaključenih pa se je v primerjavi z letom 2011 povečal za več kot deset odstotkov. Delež utemeljenih pritožb je bil v letu 2012 13-odstoten, leto prej pa desetodstoten.

Največ pritožb na postopke policistov

Največ pritožb so državljani podali na postopke policistov, ki so opravljali naloge na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa. Sledijo pritožbe na področju javnega reda in miru ter splošnih policijskih nalog.

"Splošna ocena je, da je stanje na področju pritožb zoper delo policije ugodno glede na število ukrepov, ki jih izvajajo," ocenjuje Hudrič in dodaja, da "ugotovitve kažejo na to, da policisti relativno dobro poznajo ter zakonito in strokovno uporabljajo prisilna sredstva, se pa seveda pojavljajo težave na posameznih področjih".

Kot takšne je izpostavil področje komunikacije in odnosa policista v samem postopku ter pritožbe v zvezi z opustitvijo dejanja policista.