Črnomelj. Bioplinarno na Lokvah pri Črnomlju naj bi v začetku aprila prevzela družba Petrol. Ta že upravlja bioplinarno v Ihanu, ki so si jo ogledali tudi predstavniki belokranjskega okoljskega gibanja Proteus in bili z videnim zadovoljni. V Petrolu pravijo, da pogovori o prevzemu bioplinarne Lokve še potekajo, zato o podrobnostih, kako bodo zagotovili okolju prijazno obratovanje, niso želeli govoriti.
Kmetje nenadzorovano zlivali gnojevko po poljih
Z dosedanjim lastnikom, družbo Bioenerg, je bil Proteus ves čas na bojni nogi. Očitali so jim, da se iz bioplinarne pogosto širi neznosen smrad, bioplinsko gnojevko, ki je stranski produkt predelave ostankov hrane in prašičje gnojevke, pa naj bi kmetje nenadzorovano razlivali po belokranjskih kraških poljih in s tem močno ogrožali podtalnico.
V gnojevki so bile namreč močno povišane vrednosti težkih kovin, z njeno uporabo pa se je v Beli krajini izrazito povečala tudi obremenjenost tal z dušikom.
Od jeseni 2011 do marca lani se je iz bioplinarne po besedah predsednika Proteusa Nika Šuštariča širil smard, ki naj bi bil posledica tega, da v bioplinarni tehnološko niso obvladovali procesa anaerobne fermentacije. Zadevo so nato sanirali. Šuštarič sicer meni, da bi morale biti bioplinarne opremljene s tako imenovanim postopkom dehidracije, ki zagotavlja ločevanje suhe snovi in dodatno čiščenje odpadne vode. Tako bioplinske gnojevke iz takšnih bioplinarn sploh ne bi bilo.
Sredi lanskega leta pa je veterinarska inšpekcija v enem od zalogovnikov v gnojevki odkrila salmonelo in prepovedala uporabo gnojevke za gnojenje. V bioplinarni so večino okužene gnojevke že odpeljali na uničenje in razkužili zalogovnik, v teh dneh naj bi uničili že zadnje ostanke, prihodnji teden pa naj bi inšpektorji ponovno izvedli vzorčenje.
Dokler bo stala bioplinarna, bo to ekološki problem
Vendar pa se v Proteusu zavedajo, da »dokler bo bioplinarna tukaj, bo za Belo krajino še vedno ekološki problem, saj tudi v bodoče obstaja nevarnost, da se bo gnojevka uporabila na belokranjskih kraških poljih. Res pa je, da jo bo lahko kmet po novem uporabil le, če bo imel gnojilni načrt za vsako parcelo posebej,« razlaga Šuštarič.
Še bolj pa ga zdaj skrbi uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v kompostarnah in bioplinarnah, ki je tik pred sprejetjem. Ministrstvo namreč ni upoštevalo Proteusovih pripomb o mejnih vrednostih težkih kovin v gnojevki, ki jih nova uredba močno zvišuje.
Svoje zahteve je Petrolu poslala tudi občina Črnomelj, ki po besedah županje Mojce Čemas Stjepanovič od novega lastnika pričakuje, da bo bioplinarno upravljal strokovno in v skladu z vso zakonodajo ter da bodo podatki o vhodnih in izhodnih surovinah ter odjemalcih gnojevke transparentni. Na februarskem sestanku pa so jim predstavniki Petrola pojasnili, da bodo na bioplinarni izvedli določene tehnološke popravke, obrat bodo opremili s priročnim laboratorijem in plinohramom, obratovanje pa prilagodili tako, da bo gnojevka ustrezala prvemu razredu okoljske kakovosti.
