SID banka se je lani po bilančni vsoti povzpela na tretje mesto med vsemi slovenskimi bankami, čeprav gre za razvojno banko v državni lasti in kot takšno namenjeno zgolj pokrivanju tržnih vrzeli. Položaj SID banke, ki ima s štirimi milijardami evrov bilančne vsote okoli osemodstotni delež bančnega sistema, kaže, da je bila SID banka očitno edina banka, ki je v minulih letih še odobravala posojila. A prej ali slej bo banka morala začeti postopni umik s trga. K zmanjševanju njene vloge v slovenskem bančnem sistemu so SID banko v Bruslju namreč pozivali že pred meseci.
SID banka, ki ne sme konkurirati poslovnim bankam, je lani bankam namenila tri milijarde evrov posojil, kar je na ravni leta 2011, medtem ko je podjetjem odobrila 650 milijonov evrov posojil, okoli 50 milijonov evrov manj kot leto prej. V SID banki pojasnjujejo, da delujejo v okviru tržnih vrzeli in ne konkurirajo komercialnim bankam, so se pa v času krize, od konca leta 2008 naprej, tržne vrzeli močno povečale in posledično tudi obseg njihovega delovanja. Podobno se je zgodilo tudi drugim evropskim razvojnim bankam, a SID banka v primerjavi z njimi kljub temu ostaja (pre)velika, po bilančni vsoti takoj za NLB in NKBM. To priznavajo tudi v SID banki, kjer so nam pojasnili, da je delež hrvaške razvojne banke HBOR na njihovem bančnem trgu po bilančni vsoti okoli štiriodstoten, delež poljske razvojne banke BGK je 2,8-odstoten, avstrijske dvoodstoten, nemške KfW pa 3,1-odstoten. Vse te banke so v krizi povečevale svoj delež, a očitno manj kot SID banka. »Nadzorne inštitucije ves čas bdijo nad delovanjem razvojnih bank in podobnih inštitucij, ki imajo poseben položaj na finančnih trgih in bi lahko, če ne bi delovale v skladu z regulativo, s trga izrivale komercialne banke,« pojasnjujejo v SID banki in dodajajo, da je evropska komisija v času krize pozorna tudi na to, da se podjetjem v težavah ne dodeljuje nedovoljene državne pomoči. Spomnimo, da prav iz tega razloga SID banka ni »pomagala« ajdovskemu Primorju.
Kljub konzervativni politiki SID banka za krizo ni imuna in tudi njej so se stroški oslabitev in rezervacij povečali. Lani so dosegli 79,5 milijona evrov, kar je za 35 milijonov več kot leto prej. Kljub temu pa je banka minulo leto znova končala z dobičkom. Ta je znašal pet milijonov evrov, kar je za skoraj 1,5 milijona evrov manj kot leto prej. Na ravni skupine, ki poleg banke vključuje še Prvo kreditno zavarovalnico, družbo za izterjavo Pro Kolekt in polovico Prvega faktorja, je ustvarila 6,8 milijona evrov čistega dobička, kar pa je za 4,2 milijona evrov manj kot leta 2011. Tako kot poslovne banke je tudi SID banko najbolj obremenilo zadnje četrtletje, ko je banka opravila za skupno več kot 25 milijonov evrov oslabitev, zadnje trimesečje pa končala s celo 4,8 milijona evrov visoko izgubo.
Čiste obresti SID banke so lani znašale več kot 63 milijonov evrov, kar je za devet milijonov evrov več kot leto prej, neobrestni prihodki pa so se skoraj podeseterili s 3,8 na 30,4 milijona evrov. Operativni stroški so se na drugi strani zvišali za 0,5 milijona, na 8,2 milijona evrov.