Srčno upamo, da bo, kajti formula 1 je več kot le šport, je globalni posel, v katerem se vse vrti okoli 22 dirkalnikov, ki se za mnoge spremenijo v središče sveta vsakih 14 dni na drugem koncu Zemlje. Ta bogata in visokotehnološka karavana, ki v mnogočem spominja na udobno nomadsko življenje vseh sodelujočih, namreč prinaša veliko, odnese pa lahko vsaj toliko ali še več.
Ugibanja, kdo bi lahko bil prvak, pa čeprav je pred vsemi še 19 dirk, so pravzaprav nesmiselna, saj je vprašanj veliko več kot odgovorov, po zimskih testiranjih in po dejstvu, da se tehnično na dirkalnikih ni prav veliko spremenilo, pa se tudi trendi niso mogli izluščiti, da bi vsaj približno nakazali, kdo še skriva kakšnega asa v rokavu in kdo je brcnil v temo. Kajti tudi letos bo spet veliko odvisno od pnevmatik in razumevanja njihovega delovanja. Izjav dirkačev, od vedno optimističnih do prikrito skromnih, včasih celo z namenom tekmece speljati na napačno sled, je bilo kar nekaj. Tudi to je del obvezne predsezonske folklore, a dejansko se ekipe poznajo predobro, da bi se pustile speljati na led.
Vse to je pravzaprav del šova, ki je spremljevalni del tega športa, a vsa ugibanja, ocene, takšne in drugačne igrice se nehajo, ko ob nedeljah popoldne ugasnejo rdeče luči na startnem semaforju in se 22 dirkačev zapodi proti prvemu ovinku. In v naslednji dobri uri in pol se vse teorije umaknejo dejanskemu dogajanju na stezi, kjer pa se potem na koncu veseli le en dirkač. Kdo bo tisti, ki bo letos največkrat dvignil roko v pozdrav gledalcem, pa seveda ostaja tudi eno od odprtih vprašanj.
Medtem ko nekatere zanima samo dogajanje pri vrhu, ne smemo pozabiti, da se na sredini in na začelju kakovostne lestvice odvijajo pravi dirkaški dvoboji, ki pa, z redkimi izjemami, minejo v senci dogajanj v boju za zmage. Tako se bo letos z izzivom, imenovanim formula 1, prvič v karieri srečalo pet dirkačev, ki bodo bili svoje bitke. Predvsem sami s seboj in s podrejeno tehniko. A to še ne pomeni, da si zaslužijo kaj manj pozornosti.