Velenje. Družba za avtoceste RS (Dars) je naročila izdelavo dveh dodatnih študij za gradnjo štiripasovne hitre ceste, ki se mora ustrezno navezovati na varianto E2 (od Velenja do Slovenj Gradca, op. p.), za katero je predlog državnega prostorskega načrta že izdelan. Gre za tako imenovano varianto F3b, ki bi Velenje in tudi Koroško vendarle približala avtocestnemu križu.
Študija na študijo
Študiji pa morata temeljiti na osnovnih podatkih, ki so bili pripravljeni že leta 2008. »Izkazovati morata največjo možno prometno-ekonomsko učinkovitost ter biti prostorsko in okoljsko sprejemljivi,« pojasnjuje tiskovni predstavnik Darsa Marjan Koler. In dodaja, da je treba za to dopolniti gradbeno-tehnični elaborat, ki bo strokovna podlaga za študijo variant za državno cesto od avtoceste A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug. Gre za izboljšanje variante F3b in dodatne utemeljitve, razjasnitve in obrazložitve že izdelanih rešitev državne ceste, ki je bila obdelana že v študiji leta 2008.
»Predvidena trasa se začenja na avtocesti A1 Šentilj–Koper pri Podlogu v Savinjski dolini in poteka ob vodotokih Trnave in Ložnice do industrijske cone v Velenju, kjer se bo navezala na traso državne ceste od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug,« pravi Koler. Obravnavani odsek štiripasovne hitre ceste bo dolg slabih 13 kilometrov.
Braslovčani zadovoljni, Šalečani ne
Predvideni varianti F3b prikimavajo tudi v Civilni iniciativi Braslovče (CIB), kjer ves čas z zanimanjem spremljajo umeščanje te povezave. Zdi se jim nesprejemljivo, da nekateri traso, ki bi povozila okoli 120 hektarjev kmetijskih zemljišč v Savinjski dolini, od tega kar 80 hektarjev najboljših, še vedno označujejo kot »strokovno najustreznejšo«. »Mi smo vse podatke, s katerimi razpolagamo, pridobili pri različnih strokovnih institucijah in so preverljivi. Na podlagi teh smo tudi primerjali varianti F2-2, ki bi se začela na avtocesti v Šentrupertu, in F3b, ki bi se začela v Podlogu. In ugotovili, da je varianta F3b dva kilometra krajša, ima nižje naklone, po en predor in en viadukt, uničila bi bistveno manj najboljših kmetijskih površin in ne bi posegla na vodovarstvena območja, saj bi potekala ob zaščitenih območjih Ponikovskega krasa in ne prek njega, kot skušajo prikazati nekateri. Prav tako ne bi bilo treba prestavljati železniške proge, predvsem pa bi bila ta varianta za vsaj 100 milijonov evrov cenejša,« pravi Jure Radišek iz civilne iniciative.
Janez Podbornik, predsednik krajevne skupnosti Šentilj v Velenju, se z Radiškom nikakor ne strinja. S tem, da stroka vztraja pri varianti F3b, niti ni seznanjen, prav tako zadev v zvezi z dopolnitvijo študije variant na omenjeni trasi ne želijo komentirati na velenjski mestni občini. »Dokler bom živ, te ceste skozi našo krajevno skupnost ne bo,« pravi Podbornik. Spomnimo, da je iz skice variante F3b z odmiki razvidno, da bi bila štiripasovna hitra cesta le pičlih 50 metrov odmaknjena ne le od njegove hiše, pač pa tudi hiše Janeza Janše in njegove soproge Urške Bačovnik Janša.