Na prvem konklavu je bil leta 1241 v Rimu izbran Celestin IV. Nekateri viri sicer navajajo, da bi prvi konklave lahko potekal še prej, leta 1216 v mestu Perugia. Takrat naj bi kardinali izvolili papeža Honorija III. Konklave, kakršnega poznamo danes, pa je svojo podobo dobil na podlagi dogodkov, ki so zaznamovali najdaljši konklave v zgodovini.
Začel se je leta 1268 v mestu Viterbo, okoli 100 kilometrov severozahodno od Rima, in je trajal kar dve leti, devet mesecev in dva dni. Kardinalom se o novem papežu ni uspelo poenotiti niti ob hudem pomanjkanju hrane. Gregorja X. jim je uspelo izvoliti šele septembra 1271, ko so meščani odstranili streho nad prostorom, kjer je potekal konklave, tako da so bili izpostavljeni še jesenskemu deževju. Zadnji posebno dolg konklave je sicer potekal leta 1831, ko so kardinali papeža izvolili po 50 dneh. Tudi takrat si je izbrani kardinal nadel ime Gregor in postal Gregor XVI.
Čeprav je bil letošnji konklave med krajšimi, saj se je končal že dan po začetku in po samo petih glasovanjih, še vedno ne dosega najhitrejših v zgodovini Rimskokatoliške cerkve. Najkrajši konklave v Sikstinski kapeli je potekal leta 1939. Končal se je po 20 urah, papež pa je postal Pij XII. Šest ur več so rabili kardinali leta 2005, ko je bil izbran nedavno upokojeni Benedikt XVI. Za najkrajši konklave pa velja izbor Julija II., ki je bil 1. novembra leta 1503 v Rimu izbran že v nekaj urah.
Kardinali med izbiranjem papeža v preteklosti niso bili izpostavljeni zgolj lakoti in pomladanskemu deževju, temveč so bili priče tudi jezni množici, ki se je odločila kardinale spodbuditi k hitrejšemu izboru s pomočjo ognja. Zgodilo se je leta 1314 v kraju Carpentras na jugu Francije. Čeprav je množica s sežigom škofovske palače, v kateri je potekal konklave, želela pospešiti postopek izbora, so se kardinali morali umakniti, prišlo pa je do občutnega zamika. Konklave se je namreč nadaljeval šele čez dve leti v Lyonu, po 40 dneh pa je bil izbran Janez XXII.
Zgodovina izborov papeža pa ponuja tudi legendo o papežinji Ivani, ki ji je pred kardinali v devetem stoletju uspelo zakriti spol. Nenavadna zgodba Angležinje, ki ji je z izobrazbo in dobrim poznavanjem vere uspelo postati oče katolikom, se razplete še bolj nenavadno, saj naj bi jo razkrinkali šele, ko je sredi papeške procesije postala še mati. alp