Novi poglavar Rimskokatoliške cerkve je Argentinec Jorge Mario Bergoglio, ki si je izbral ime Frančišek. To je zbrani množici na Trgu sv. Petra v Rimu po sporočilu "habemus papam" povedal kardinal protodiakon Jean-Louis Tauran.

Rimskokatoliška cerkev je tako dobila 266. papeža, prvega v zgodovini, ki ni iz Evrope. Tako so se potrdila pričakovanja mnogih, da bo novi cerkveni poglavar iz Latinske Amerike.

Frančišek, ki se je zvečer prvič pojavil na balkonu bazilike sv. Petra v Rimu, se je vsem zbranim zahvalil za sprejem, najprej pa je skupaj z množico molil za svojega predhodnika Benedikta XVI.

"Bratje in sestre, dober večer," so bile prve besede novega papeža Jorgea Maia Bergoglia iz Argentine, ki so naletele na vesel odziv več stotisočglave množice.

Po molitvi za prejšnjega papeža je papež Frančišek prosil zbrane še za molitev zase, nato pa je v skladu s tradicijo podelil blagoslov urbi et orbi (mestu in svetu).

Pred tem se je papež tudi pošalil na račun svoje izvolitve, ko je dejal, da so ga kardinali "šli iskat na konec sveta".

Sicer pa je vernike pozval k molitvi za "bratstvo" in izrazil upanje, da bo pot, ki se je začela z njegovo izvolitvijo, dobvra za evangelizacijo.

Ob koncu je vsem prisrčno zaželel lahko noč in prijeten počitek.

Sicer pa so zvonovi zvonili povsod po svetu, slišali smo jih tudi v Sloveniji.

"Ali sprejmeš kanonično izvolitev za papeža?"

Kot pojasnjujejo na Slovenski škofovski konferenci, takoj po izvolitvi zadnji kardinal iz reda kardinalov diakonov v Sikstinsko kapelo pokliče papeškega ceremonierja, ki kot notar prisostvuje privolitvi in pripravi zapisnika.

Prvi kardinal po starosti, to je Giovanni Battista Re, v imenu kardinalskega zbora izvoljenega vpraša: "Ali sprejmeš kanonično izvolitev za papeža?" Takoj, ko je izrečena privolitev, ga vpraša: "Kako se želiš imenovati?"

Ceremonier nato ob navzočnosti dveh pomočnikov pripravi zapisnik. Izvoljeni je od privolitve dalje rimski škof, papež in glava škofovskega zbora. S tem pridobi polno oblast nad vesoljno Cerkvijo in jo lahko izvršuje.

Novoizvoljeni papež se preobleče in si nadene bel talar, sledi kratka molitev s prebiranjem odlomka iz evangelija, v nadaljevanju pa mu kardinali obljubijo spoštovanje in pokorščino. Kardinali zapojejo zahvalno pesem Te Deum, papež pa se za tem zadrži v tihi molitvi v Pavlinski kapeli.

Kardinal protodiakon Jean-Louis Tauran bo nato iz lože bazilike sv. Petra naznanil izvolitev ter ime novega papeža, slednji pa bo podelil prvi blagoslov Urbi et Orbi (mestu in svetu).

Maša ob začetku pontifikata je običajno v nekaj dneh po papeževi izvolitvi. Pri tem gre za zunanje bogoslužno praznovanje, v okviru katerega se poleg kardinalov, škofov in duhovnikov zbere množica vernikov z različnih koncev sveta.

Zmagovalna četverica

Včeraj so v zmagovalno četverico v glavnem uvrščali milanskega nadškofa Angela Scolo, kanadskega kardinala Marca Queletta, brazilskega kardinala nemškega rodu Odila Shererjain bostonskega kardinala Seana O' Malleyja, ki naj bi si pridobil spoštovanje s svojim neoporečnim ravnanjem pri spolnih škandalih.

Med papabili so včeraj vztrajno omenjali tudi madžarskega kardinala Erda, newyorškega Dolana, ki mu mnogi zamerijo podporo Romneyju, pa honduraškega Maradiaga, ki igra klavir in saksofon, pilotira letalo, vzorno skrbi za revne in je med drugim tudi šef mednarodnega Karitasa.

Črna lista

Mreža žrtev duhovniških zlorab (SNAP), ki je nastala pred 25 leti v ZDA in po lastnih navedbah združuje več kot 10.000 ljudi je imenovala dvanajst kardinalov, ki naj bi visoko kotirali, vendar bi bili po mnenju mreže »najhujša možna izbira za otroke«. Med njimi so Marc Ouellet iz Kanade, milanski nadškof Angelo Scola, ganski kardinal Peter Turkson, Argentinec Leonardo Sandri in newyorški kardinal Timothy Dolan. Očitajo jim, da so prikrivali zlorabe, niso ukrepali ali pa so v javnosti zmanjševali težo zlorab. Predvsem SNAP trdi, da bodo zlorabe ključen problem tudi za novega papeža, saj škandali v večini držav po njegovem sploh še niso izbruhnili.

Zanimivosti o preteklih konklavih

Konklave od leta 1878 prirejajo v Sikstinski kapeli in za prvega velja tisti iz leta 1241, ko so izvolili papeža Celestina IV.. Najdaljši konklave je trajal kar dve leti, devet mesecev in dva dni. Kardinali, ki se o novem papežu niso mogli poenotiti niti ob hudem pomanjkanju hrane, so Gregorja X. izvolili šele septembra 1271, ko so meščani odstranili streho nad prostorom, kjer je potekal konklave, tako da so bili izpostavljeni jesenskemu deževju. Najkrajši konklave je potekal novembra 1503 v Rimu, ko so papeža Julija II. izvolili že po nekaj urah. Najbolj dramatičen konklave pa se je zgodil v kraju Carpentras na jugu Francije, ko je leta 1314 nestrpna množica, ki je čakala na izvolitev novega poglavarja Cerkve, zažgala škofovsko palačo, v kateri je potekal konklave. Konklave se je nato nadaljeval leta 1316 v dominikanskem samostanu v francoskem Lyonu, kjer so po 40 dnevih 7. avgusta končno izvolili papeža Janeza XXII.