Kot je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, je namreč zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ukinil štipendije za mladoletne dijake in nekoliko povišal otroške dodatke. Po uvedbi tega pa se je izkazalo, da višji otroški dodatek niti približno ni zadovoljil vsega tistega, kar je umik štipendij za mladoletne dijake odnesel.
Štipendije med 35 in 190 evri
Pri pripravi rešitve so se na ministrstvu nato odločili, da ne posegajo v otroški dodatek in da prepolovijo štipendijo za mladoletne dijake glede na višino štipendije, ki jo imajo polnoletni dijaki. Štipendija za polnoletne dijake je tako v razponu od 70 do 190 evrov, odvisno od premoženja družine, štipendija za mladoletne dijake pa bo znašala od 35 do 90 evrov. S tem, kot je pojasnil Vizjak, na eni strani ohranjajo družini prejemek, mladoletnemu dijaku pa omogočajo pridobitev sredstev za lastne potrebe.
Strokovne službe ministrstva so izračunale, da bi vrnitev polnih štipendij za mladoletne dijake stala približno 36 milijonov evrov na letni ravni, če vračajo polovico štipendije, je to torej polovico tega. Viri, od kod bodo zagotavljali ta sredstva, pa so po Vizjakovih besedah že znani.
Izboljšave obstoječe zakonodaje
In sicer je ministrstvo z zakonom o uravnoteženju javnih financ že dvignilo koncesijsko dajatev na študentsko delo, s čimer se je študentsko delo podražilo, denar pa se steka v sklad, ki se kasneje namenja za štipendije. Drugi vir pa je iz naslova začasnega in občasnega dela upokojencev, ki je tudi obremenjeno s 25-odstotno dajatvijo, ki so jo nedavno uvedli z novelo zakona o urejanju trga dela. Na ministrstvu tako ocenjujejo, da se bo iz teh virov stekel dodatni denar v višini od 18 do 20 milijonov evrov, kolikor bodo po novem terjale štipendije za mladoletne dijake.
Predlog zakona sicer prinaša še več drugih izboljšav glede na obstoječo zakonodajo, je še povedal Vizjak. Dodal je, da bo ta predlog nadomestil predlog zakona, ki ga je v parlamentarno proceduro s podporo podpisov volivcev poslala Študentska organizacija Slovenije (ŠOS).
Kot je danes na novinarski konferenci po seji vlade povedal predsednik ŠOS Mitja Urbanc, so na ŠOS ocenili, da je vsebina zakona pred formo in tudi pred potencialnim predlagateljem, zato so bili veseli predlagane rešitve s strani ministra Vizjaka, da gredo v pripravo skupnega zakona, ki povzema dobre rešitve iz njihovega predloga. Prav ureditev štipendij za mladoletne dijake je bila ena od njihovih prioritet, prav tako sistemsko reševanje štipendiranja.
Predsednik Dijaške organizacije Slovenije Alen Hliš pa je dejal, da je z uvedbo novega načina uveljavljanja pravic iz javnih sredstev več kot 10.000 dijakov izgubilo možnost prejemanja državne štipendije. Zdaj pa upa, da se s tem predlogom zakona ne bodo ustavili pri reševanju problemov mladih.
Prejemanje več štipendij hkrati
Kot navajajo na ministrstvu, predlog zakona določa nove vrste štipendij, omogoča prejemanje več vrst štipendij hkrati, s čimer se posamezniku odpirajo možnosti za višjo štipendijo, uvaja deficitarne štipendije ter ponovno določa pravico do državne štipendije tudi za mladoletne dijake, prejemanje štipendije pa omejuje zgolj na dodiplomski študij, razen pri štipendijah Ad futura.
Z novo ureditvijo kadrovskega štipendiranja želi vlada zagotoviti še večje število štipendij in boljši pregled nad štipenditorji ter dejanskim številom podeljenih štipendij. Predlog novega zakona tako prinaša celostno ureditev področja štipendiranja ter s tem vzpostavitev transparentnosti in ustreznega podpornega sistema, ki bo kot pomemben vir informacij dostopen oblikovalcem politike štipendiranja kot tudi štipenditorjem in štipendistom.
