Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je v članicah EU brezposelnih 5,7 milijona mladih do 25. leta starosti, je na novinarski konferenci v Ljubljani danes poudaril izvršni sekretar ZSSS za mlade Goran Lukič. Problem naraščajoče brezposelnosti med mladimi bodo na četrtkovih demonstracijah v Bruslju, ki bodo potekale ob robu zasedanja Evropskega sveta, izpostavili tudi sindikati sindikalnih central iz več evropskih držav, je pojasnil.
V Sloveniji se brezposelnost med mladimi skokovito povečuje. Februarja 2008 je bilo tako pri nas 18.480 brezposelnih mladih do 29. leta starosti, do februarja letos pa se je ta številka povečala za 11.458. V starostni skupini od 25 do 29 let starosti sta bila februarja 2008 registrirana 10.102 brezposelna, februarja letos pa 18.065, je poudaril Lukič.
V ZSSS so se tako vprašali, kako je mladim mogoče zagotoviti kakovosten vstop na trg dela. V sindikatu Mladi plus kot eno od možnosti izpostavljajo evropsko shemo jamstev za mlade.
Vsaka država lahko jamstva za mlade prilagodi svojim potrebam
Članice EU so namreč konec februarja sprejele politično zavezo, da bodo mlajšim od 25 let v obdobju štirih mesecev po tem, ko postanejo brezposelni ali končajo formalno izobraževanje, zagotovile kakovostno zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo.
Sekretarka sindikata Dalia Cerovšek je poudarila, da lahko vsaka država jamstva za mlade prilagodi svojim potrebam. Za Slovenijo je tako nujno, da jamstva nudi ne le populaciji do 25. leta starosti, pač pa do 29. leta, saj v skupino od 25 do 29 let starosti pri nas padeta kar dve tretjini vseh mladih brezposelnih.
Sicer pa je pomembno tudi dejstvo, da bo EU jamstva za mlade spodbujala z evropskimi sredstvi, predvidoma bo na voljo šest milijard evrov. Sklad bo sicer, kot velja sedaj, pomagal regijam z več kot 25-odstotno brezposelnostjo mladih. Zaradi tega dejstva Sloveniji ali vsaj njeni bolj razviti zahodni regiji grozi, da do sredstev ne bo upravičena, opozarja Cerovškova.
V povprečju je stopnja brezposelnosti med mladimi v Sloveniji 21,8-odstotna
V Sloveniji je namreč januarja lani stopnja brezposelnosti med mladimi znašala 16,7 odstotka, do konca leta pa se je dvignila na 27,1 odstotka. V povprečju je bila tako stopnja brezposelnosti med mladimi v Sloveniji 21,8-odstotna, s čimer Slovenija ne izpolnjuje pogojev za črpanje sredstev, čeprav je situacija kritična. Naša država bi zato morala storiti vse, kar je v njeni moči, da zagotovi nov vstopni pogoj za črpanje sredstev, in sicer hitro naraščanje stopnje brezposelnosti, izpostavlja Cerovškova.
Sicer pa so se v ZSSS odločili opozoriti še na »zelo neugodno in zelo grdo situacijo« na področju pripravništva, ki je pri nas večinoma volontersko. Stanje na tem področju so se odločili ugotoviti s spletno anketo, v kateri je doslej sodelovalo 345 oseb.
Vmesni rezultati kažejo, da je največ sodelujočih mladih prakso opravljalo v sektorju vzgoje in izobraževanja, zdravstvu in državni upravi, skratka v javnem sektorju, poudarja Lukič. Največji delež je pripravništvo opravljal od devet do 12 mesecev, za 64 odstotkov pa je bilo pripravništvo obvezno, saj brez tega ne bi mogli uspešno zaključiti izobraževanja.
V javni upravi so se razpasla volonterska pripravništva, ki »proizvajajo zgolj revščino med mladimi«
Ob tem pa je 210 sodelujočih navedlo, da za opravljanje prakse niso dobili nobenega plačila, niti povrnjenih stroškov za malico ali prevoz. Na vprašanje, ali so zaradi opravljenega pripravništva lažje dobili redno zaposlitev, pa je 131 mladih odgovorilo negativno. 100 jih je menilo, da so jim izkušnje iz prakse pomagale pri iskanju zaposlitve.
»Če potegnemo črto pod to raziskavo, vidimo, da imamo v Sloveniji ogromen problem,« je poudaril Lukič. V javni upravi so se razpasla volonterska pripravništva, ki »proizvajajo zgolj revščino med mladimi«. »Tudi na sindikalni strani nas čaka zelo veliko dela do ustvarjanja sistema pripravništev, ki bo pravičen, dostojen in ki bo omogočil res kakovostno odskočno desko do redne zaposlitve,« je še poudaril Lukič.
Anketo bodo sicer opravljali še nekaj časa, zagotovo vsaj do konca marca. Cilj sindikatov je v sodelovanju z ministrstvom za delo in drugimi organi pripraviti konkreten model plačanega pripravništva, ki se bo financiralo iz evropskih skladov. »Možno je, najti se mora le konkretna politična volja,« je še prepričan Lukič.
