Najkasneje jutri bo znano, ali bo spopad med Pozitivno Slovenijo (PS) in Državljansko listo (DL) glede obvladovanja energetike odnesel tudi vlado mandatarke Alenke Bratušek. Ta bo morda stranki Gregorja Viranta vendarle prepustila vodenje ministrstva za infrastrukturo in prostor, a pri tem ostaja odprto vprašanje, ali bo v tem primeru od nje zahtevala dodatne programske zaveze.
V vsakem primeru gre v sporu med PS in DL za nadaljevanje starih zgodb, ki že več let bolj ali manj močno tresejo domači energetski trg. Tudi tokrat so igralci na obeh straneh bolj ali manj enaki. Medtem ko primat nad energetiko znotraj PS še vedno drži Robert Golob, nekdanji državni sekretar, ki je že vrsto let na čelu družbe Gen-I, so precej bolj razvejane korenine energetskih ambicij DL. Te se po neuradnih informacijah v zadnjih dneh napajajo vsaj iz treh virov.
Prvi energetik DL bo Goloba srečal na sodišču
Prvo skupino tvorijo kadri stranke Gregorja Viranta. V njej je za energetiko zadolžen donedavni namestnik direktorja Elesa Aleksander Mervar. Čeprav slednji ne velja za osebo z odločilnim vplivom v DL, imata z Golobom, nekdanjim sodelavcem v družbi Istrabenz Gorenje Energetski sistemi, pestro zgodovino poslovnih odnosov. Ti so se močno zaostrili v začetku februarja. Takrat je Mervar Golobove očitke, da je moral Gen-I električno energijo podražiti zaradi višjih cen čezmejnih zmogljivosti, od katerih ima največ Eles, označil za »zavajanje«, Gen-I pa je kmalu zatem proti Mervarju vložil tožbo zaradi povzročanja poslovne škode. Od razpleta spora med PS in DL bo na kratek rok bržčas odvisna tudi Mervarjeva prihodnost. Če bo energetiko prevzela DL, bo zelo verjetno glavni kandidat za vodenja Elesa. V nasprotnem primeru ga v vodstvu te družbe zagotovo ne bo. Mervar, sicer ustanovni član Zares, ki je pred desetletjem vodil Te-Tol (veljal je za kader Gregorja Golobiča), za pojasnila včeraj popoldne ni bil dosegljiv.
Precejšnji vpliv na DL naj bi imel tudi tako imenovani lobi Petrol-Geoplin. Predsednik uprave Petrola in član nadzornega sveta Geoplina Tomaž Berločnik vsaj v času mandata Janševe vlade velja za kader DL, ki ga je predlagala tudi v nadzorni svet Telekoma. O tem, kakšna je Berločnikova vloga v zadnjem sporu, so mnenja deljena. Golob je prepričan, da »večina energetskih ideologov, ki se skriva za DL, izhaja iz vrst domačih monopolistov, zato ni treba ugibati o njihovih motivih«. »Edini konflikt je, da se sam kot razbijalec monopolov na področju električne energije in plina zavzemam za čim nižje cene in ne za ohranjanje monopolov,« še dodaja Golob. Berločnik njegove izjave včeraj ni želel komentirati. Pojasnil je le, da »koalicijskega usklajevanja sploh ne spremlja«. Za odgovor na vprašanje o povezavah z DL je bil včeraj nedosegljiv tudi član uprave Petrola Rok Vodnik, ki velja za najtesnejšega Berločnikovega sodelavca.
Je v ozadju DL tudi Petrol?
A temelj razumevanja zadnjih dogajanj je morda prav os Golob–Berločnik. Odprti imata vsaj dve »fronti«. Prva se nanaša na Gen-I, ki je od leta 2011 v polovični lasti Petrola. Berločnik si je namreč že lani želel priti tudi v upravo družbe, a mu je to preprečil Martin Novšak, direktor Gen Energije, lastnika druge polovice Gen-I, zato so mnogi v nedavnih neuspelih poizkusih Novšakove zamenjave videli tudi Petrol.
Druga, še večja »fronta« je plin, kjer je Gen-I z lastnim dobavnim virom in znižanjem cen lani jeseni v mesecu dni pridobil 17.000 gospodinjskih odjemalcev in do temeljev pretresel trg. S tem je povzročil, da so cene začeli serijsko zniževati tudi drugi distributerji. Ti so nato skupaj z odjemalci močno pritisnili na Geoplin, ki ga vodi Boštjan Napast (velja za nekdanji kader SDS, ki ima po novem dobre zveze v SD). Ta jim je bil prisiljen »popraviti« dobavne pogodbe, ne da bi pred tem dobil popust pri največjem svojem dobavitelju Gazpromu, zato je padel v »škarje«, ki so v zadnjem trimesečju lanskega leta skoraj v celoti pojedle načrtovani dobiček. Prav v trgu plina bi se lahko skrival eden temeljnih motivov za obvladovanje direktorata za energetiko. Ta namreč pripravlja zakonodajo, ki določa regulativne pogoje za ta trg.
DL za Šaleški lobi manjše zlo od Goloba
Tretja skupina, ki bolj ali manj tiho navija, da bi energetika padla v domeno DL, je tako imenovani šaleški lobi. Ta je v novem razmerju moči največ stavil na SD (beri: Bojana Kontiča, Srečka Meha in Matjaža Hana), ki je v državni svet pred časom uspešno predlagala direktorja Premogovnika Velenje Milana Medveda. Cilji »fantov iz doline« so že več let bolj ali manj enaki: poleg dokončanja TEŠ 6, ki samo po sebi zahteva tudi velik vpliv na Holding slovenske elektrarne (HSE), tudi dobršna mera avtonomije pri upravljanju finančno vse bolj »nasedlega« premogovnika. Sklepati gre, da v Šaleški dolini kadre iz DL vidijo kot bolj obvladljive od Goloba, ki je leta 2009 pomagal preprečiti, da bi TEŠ 6 sofinancirala tudi Gen Energija.
Pri tem ne gre prezreti, da bi jo lahko Golobu zagodli tudi v PS. Kandidata DL za ministra za infrastrukturo in prostor Igorja Maherja naj bi tako po Obalni »liniji« podpiral poslanec PS Gašpar Gašpar Mišič. Zaradi dolgoletnih Golobovih sporov z Janezom Kopačem, ki je bedel nad energetiko v času vlade Boruta Pahorja, pa ne gre podcenjevati tudi nenaklonjenosti posameznih kadrov iz Zares, ki naj bi imeli vpliv na odločitve v PS. Prav tako ne vpliva tako imenovanih starih ljubljanskih energetskih struktur, natančneje Hrvoja Draškovića, direktorja Energetike Ljubljana, ki ji je Gen-I z znižanjem cen lani povzročil precej preglavic, na »zamrznjenega« predsednika PS Zorana Jankovića.