Slovenske Konjice. V Kongradu trdijo, da se je takratna direktorica Valerija Lesjak med gradnjo Lambrechtovega doma udeleževala operativnih sestankov in po besedah odvetnika družbe Velimirja Cugmasa v imenu in na račun ministrstva za delo, družino in socialne zadeve naročala dodatna dela, ki niso bila zajeta v pogodbi na ključ. Gradbinci so jo poslušali, dela opravili, plačal pa jih ni nihče. Med prvo fazo gradnje doma za starostnike so tako pridelali za skoraj 123.000 evrov nepotrebnih stroškov, ki so njihovo poslovanje pahnili v še večje težave.
Lesjakova je na sodišču odločno zanikala, da bi se kakor koli vmešavala v njihovo delo in jim denimo naročila, da morajo poskrbeti za ogrevanje strešnih žlebov, kar je stalo več kot 6000 evrov, ali pa da morajo vgraditi žaluzije z električnim pomikom v vrednosti 11.000 evrov. Čeprav so predstavniki Kongrada celjski okrožni sodnici Andreji Zupan pojasnjevali, da se je resnica drugačna in da se je Lesjakova kot zakonita zastopnica Lambrechtovega doma redno udeleževala vseh operativnih sestankov in jim naročala, kaj vse še morajo narediti, so tožbo na okrožnem sodišču v Celju izgubili. Sodnica je namreč presodila, da je Kongrad pogodbo sklenil z ministrstvom, ki je bilo investitor projekta, in ne z Lambrechtovim domom.
Sodba še ni pravnomočna. Njihov odvetnik je namreč že vložil pritožbo, saj je trdno prepričan, da bi Lambrechtov dom in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podjetju morala plačati dodatna dela.
Podjetje Kongrad je bilo leta 2007 izbrano na javnem razpisu in je z ministrstvom podpisalo pogodbo na ključ. To pomeni, da bi moralo v skladu s projekti zgraditi in opremiti nov dom za pogodbeno vrednost 4,7 milijona evrov. Ker pa so opravili še dvajset dodatnih del, ki niso bila predvidena v projektu, se račun na koncu seveda ni izšel. Čeprav so od ministrstva zahtevali, naj jim plačajo dodatno opravljena dela, so ostali praznih rok, ko so prebrali obrazložitev prvostopenjske sodbe, pa so bili razočarani in celo ogorčeni.
Po odvetnikovih besedah je dodatna dela Lesjakova namreč naročala v imenu in na račun ministrstva, kar je razvidno tudi iz zapisnikov sestankov, ki imajo značaj pisnega aneksa k osnovni pogodbi pred izvedbo del. Še preden je prvostopenjsko sodišče razsodilo, se je Lesjakova obrnila tudi na Dnevnik. Po elektronski pošti je sporočila, da bo od novinarja zahtevala povračilo škode, če bo še kdaj objavil, da je gradbincem ukazovala in jim naročala dodatna dela. Takšne trditve so namreč po njenih besedah zavajajoče in neresnične.