Zaradi lanske razvpite britanske javne preiskave odnosov v trikotniku mediji-politika-policija, ki je osramotila vse tri »stranice« in razkrila, da so se vsi vodilni otoški politiki, med njimi sedanji konservativni premier David Cameron, tri desetletja klanjali globalnemu medijskemu tajkunu Rupertu Murdochu, je ta postal zadnji človek, s katerim bi se želel družiti kateri od prvakov vodilnih strank. Vodja desničarske evrofobične stranke UKIP (Stranke za neodvisnost Združenega kraljestva) Nigel Farage pa je gotovo menil, da je zadel politični jackpot, ko ga je Murdoch gostil na večerji v londonskem stanovanju. Njuno torkovo večerjo je razkril desničarski dnevnik Telegraph, ki piše, da je Farage Murdochu povedal, da bi ustanovil volilni pakt s konservativci, če bi Cameron odstopil. To je bilo prvo Murdochovo srečanje s Faragejem, ki mu hitro raste politični apetit in postaja vse bolj boleč trn v Cameronovi peti. Murdoch ga mora oboževati že zato, ker Farage sovraži EU in evro. Srečala sta se samo pet dni po največjem volilnem uspehu stranke UKIP, ki je na nadomestnih poslanskih volitvah v Eastleighu osvojila drugo mesto in prehitela konservativce in laburiste. Murdoch se ni mogel upreti in se je oglasil na Twitterju. Je mislil na Farageja, ko je zapisal »Novi voditelji so na obrozju!«?

Morda. V vsakem primeru je UKIP postala sila v britanski politiki, ki je druge ne morejo ignorirati. Najmanj si to lahko privoščijo konservativci, ki jim vztrajno jemlje volilce, posebno tiste, ki mislijo, da je njihovo sedanje vodstvo premalo desno in premalo evroskeptično. Jasen cilj glede EU – izstop Britanije – je samo eden izmed razlogov za njene vse večje volilne uspehe. Farage, ki je tudi eden izmed dvanajstih evroposlancev UKIP (za evropski parlament kandidira, da bi EU uničila od znotraj), je neprijeten desničarski evrofobični populist, ki je pridobil simpatije dela Britancev tudi z zahtevami o omejitvi priseljevanja, ki zvenijo precej rasistično, in nasprotovanjem porokam istospolnih, ki zveni zelo homofobno.

To, da je v Eastleighu malo manjkalo, da se ji ni posrečilo dobiti prvega poslanca v britanskem parlamentu, veliko pove o tem, kako daleč je prišla stranka. Pred devetnajstimi leti, ko je leto po nastanku prvič imela poslanske kandidate, je dobila 1,7 odstotka glasov. Farage trdi, da je ponosen na UKIP, ker je spremenila politični dnevni red: Cameron je obljubil referendum o EU, vse stranke govorijo o nadziranem priseljevanju… Ker je Farage strasten kadilec, se UKIP zavzema tudi za delno sprostitev prepovedi kanjenja, ki jo krivi za uničenje na tisoče pubov. Londonski konservativni župan Boris Johnson je nedavno dejal, da je v stranki UKIP precej čudnih ljudi, Farage pa se odzval: »Ja, jaz sem precej čuden politik, ker govorim, kar mislim, in ker mi ne gre za kariero, ampak za to, da osvobodim Britanijo od EU. Želim si tudi precej manj vtikanja države v življenja ljudi.«